Če bo predlagane popravke zakona podprla vladajoča koalicija in če se bo z doseženim končnim predlogom strinjala tudi Civilna iniciativa za družino in pravice otrok, ki je, kot je znano, zbrala dovolj podpisov za izvedbo referenduma, potem obstaja možnost, da referenduma o družinskem zakoniku ne bo. Po mnenju avtorjev zakonika včeraj predstavljeni "kompromis" ničesar ne rešuje, saj bi se v tej različici obseg pravic, ki jih v tem trenutku po zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS) uživajo istospolni, celo zmanjšal.

"Referendum je slaba možnost, ker ljudi deli in razdvaja. Je tudi drag, stal bi nas okoli 4 milijone evrov. Z našim kompromisnim predlogom bi se mu lahko izognili," je včeraj pred predstavitvijo predloga sprememb družinskega zakonika, ki so ga pripravili v društvu Družinska pobuda, poudaril njegov predsednik Tomaž Merše.

Predsednik SAZU, prof. Jože Trontelj, je rešitev, s katero se bomo, kot je dejal, lahko izognili "mučni delitvi volilcev", sprejel "z olajšanjem", minister Svetlik je opozoril na hudo sporne spremembe, ki istospolne diskriminirajo in vračajo v čas pred sprejemom ZRIPS. V kampanji Za vse družine poudarjajo, da je pravi razlog za ta preobrat dejstvo, da ankete kažejo, da bi na referendumu zmagali zagovorniki zakonika.

Daljnosežna sprememba 5. člena

Po predlogu Družinske pobude bi v zakoniku ohranili dosedanjo definicijo družine, po kateri je družina tudi življenjska skupnost otroka z enim staršem, prav tako bi lahko istospolne osebe lahko posvojile biološkega otroka partnerja ali partnerice. Iz zakonika pa so črtali zunajpartnersko skupnost za istospolne (ohranili so zakonsko zvezo in zunajzakonsko skupnost za raznospolne) in daljnosežno spremenili 5. člen. Po zdaj veljavnem 5. členu ima istospolna partnerska skupnost enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, razen "če zakon določa drugače" (na primer pri posvojitvah). Zdaj bi takšna skupnost imela enake pravne posledice le, če "zakon to določa." Razlika je le na videz majhna. V drugem primeru bi namreč morali pravice istospolnih posebej zapisati v področnih zakonih. Za to spremembo so se v društvu odločili, ker verjamejo, "da je potrebno biti zaradi interesov in koristi otrok bolj previden in ta razmerja urejati premišljeno in pregledno od primera do primera". Institut zunajpartnerske skupnosti so po Meršetovih besedah črtali, ker naj bi nesorazmerno posegal v svobodo in zasebnost istospolnih partnerjev. Kot pravi, zakon istospolni skupnosti ne bi smel pripisati pravnih posledic, če se zanje istospolni osebi ne bi sami odločili - in v ta namen registrirali svojo skupnost -, saj bi bili sicer v nekaterih primerih primorani razglasiti svojo spolno usmerjenost proti svoji volji. Merše je navedel hipotetični primer: funkcionar, ki bi živel z osebo istega spola v partnerski skupnosti, bi moral Komisiji za preprečevanje korupcije poročati tako o svojem premoženjskem stanju kot o partnerjevem, tako pa bi razglasil svojo spolno usmerjenost, čeprav tega sicer ne bi hotel storiti. Po Meršetovih besedah prav zato primerljive evropske države ne poznajo instituta zunajpartnerske skupnosti. Po naših podatkih lahko istospolna partnerja, ki svoje skupnosti nista registrirala, v Veliki Britaniji celo posvojita otroka. V najnovejšo različico zakonika so avtorji dodali več dostavkov, ki naj bi bili v prid otrokom. Tako po novem piše, da sta največji otrokovi koristi, da je "deležen materinske in očetovske skrbi", da se "mama in oče spoštujeta in imata urejene odnose, ne glede na to, ali živita skupaj ali ne". 3. člen so razširili z dostavkom, po katerem je pomen zakonske zveze v zasnovanju družine. 60. člen, po katerem imata zakonca pravico svobodno odločati o rojstvu otrok, pa po novem za partnerske skupnosti ne bi več veljal. Dve ženski ali dva moška ne moreta spočeti otroka, zato jim država te pravice ne more podeliti, se glasi utemeljitev. Merše je poudaril, da verjamejo, da ta predlog ni za nikogar moteč, saj predlagatelji zakonika trdijo, da ni njihov namen, da bi s pomočjo te določbe v prihodnosti uzakonili umetno oploditev za lezbične pare in nadomestno materinstvo za homoseksualne, ki sta, kot je rekel, "v svojem bistvu kupovanje otrok".

Merše je še povedal, da so "kompromis" v razmislek poslali predsedniku DZ Gregorju Virantu, vsem strankam in poslancem ter Civilni iniciativi in kampanji Za vse družine. Sicer pa je prepričan, da njihova različica zakonika nikomur nič ne jemlje, daje pa "družbeni pomen življenjski skupnosti med moškim in žensko".

Svetlik: S kakšnim namenom se poročita 70-letnika?!

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve največ težav vidijo v spremembah, ki zadevajo partnerske skupnosti, saj si pobudniki želijo, da se pravice takšne skupnosti omejijo samo na tiste, ki jih daje družinski zakonik, ne pa tudi na tiste, ki izhajajo iz načela temeljnih človekovih pravic. "Če bi takšen predlog sprejeli, bi se istospolnim partnerskim skupnostim celo zmanjšal obseg pravic, saj bi z uveljavitvijo družinskega zakonika prenehal veljati ZRIPS," opozarja minister Ivan Svetlik. Po njegovih besedah bi se istospolne skupnosti po tem predlogu znašle v podobnem položaju kot zunajzakonske zveze leta 1976, ko so si začele zagotavljati pravice, ki jih uživajo danes. "Če bi želeli postopoma uveljavljati enake pravice, bi morali spreminjati zakone o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o kazenskem postopku, o splošnem upravnem postopku, o pravdnem postopku, o izvrševanju kazenskih sankcij pa kazenski zakonik, stanovanjski zakon, obligacijski zakonik, zakon o delovnih razmerjih…," pojasnjuje minister. Na ministrstvu so kritični tudi do predloga, da se iz zakonika črta zunajpartnerska skupnost, saj bi istospolna partnerja s tem postavili v neenakopraven položaj glede na raznospolna partnerja, ki živita v zunajzakonski skupnosti. Ob tem velja omeniti tudi odločitev koprskega okrožnega sodišča, ki je lani prekinilo pravdni postopek - tožbo, ki jo je stranka vložila zaradi ugotovitve dedne pravice po pokojni kot njeni neregistrirani istospolni partnerici - zaradi neustavnosti trenutne zakonske ureditve na tem področju, saj pomeni diskriminacijo partnerjev dalj časa trajajoče neregistrirane istospolne partnerske skupnosti v primerjavi s partnerjema v zunajzakonski skupnosti. Zaradi tega je sodišče primer predalo ustavnemu sodišču. Po Svetlikovem mnenju predloga Družinske pobude, ki se dotikata partnerske in zunajpartnerske skupnosti, ne bi vzdržala presoje ne stroke ne ustavnega sodišča. "Predloga sta nesprejemljiva. Vsa odgovornost za potek nadaljnjih postopkov je na strani poslanskih skupin. Ne želimo pa si, da bi bil to samo obvoz, da se izognemo referendumu," še opozarja Svetlik.

Glede predloga Družinske pobude, po katerem bi bil namen zakonske zveze zgolj zasnovanje družine, pa poudarja, da ima sklenitev zakonske zveze več namenov. V njej ljudje zadovoljujejo čustvene, spolne, moralno-etične, ekonomske in druge potrebe, ki ne pomenijo nujno tudi zasnovanja družine. "Zakaj se poročita 70-letnika?! Najbrž ne zaradi tega, da bi imela otroke," je dejal Svetlik, ki sicer dopušča navedbo različnih namenov zakonske zveze v zakoniku. K temu dodaja: "Prokreativno vlogo bi morali potemtakem priznati tudi zunajzakonski zvezi, saj vemo, da se danes v Sloveniji v takšnih zvezah rodi več kot polovica otrok."

Vodja civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc, ki je vložil pobudo za razpis referenduma o družinskem zakoniku, je minuli četrtek na Dnevnikovo vprašanje, ali obstaja možnost, da zahteve za referendum do 11. februarja ne bi vložili, odgovoril: "Ali mislite, da bi hoteli, smeli in si upali zlorabiti zaupanje več kot 43.380 ljudi?" Včeraj smo slišali, da želi kompromisu, "ki mu marsikaj manjka", dati priložnost. Podpisov za razpis referenduma tako ne bodo vložili, dokler ne bo jasno, ali so politične stranke pripravljene na tak kompromis. "Predlogi, ki jih omenjajo, niso kompromis, ampak pomenijo ohranitev zdajšnjega protiustavnega stanja. Žal nam je, da nasprotniki zakonika na tak način izigravajo voljo 48.380 državljank in državljanov in spet zlorabljajo instrumente pravne države," pa so med drugim zapisali v kampanji Za vse družine.