Bavcon je kot slavnostni govornik poudaril, da Evropa ne sme pozabiti svoje zgodovine, saj so nacistični in fašistični zapori in taborišča med najbolj sramotnimi stvarmi v zgodovini naše celine.

Zlu vedno sledilo zlo

Opozoril je, da je v preteklosti zlu vedno sledilo zlo, kultu maščevanja pa streznitev in prisege, da se kaj takega ne bo zgodilo nikoli več. Tako je bilo po njegovih besedah tudi v naši državi. Pri tem je poudaril, da je partizanska stran po drugi svetovni vojni svoja zla dejanja priznala in obžalovala, da pa druga stran tega ni storila.

Kot je dejal, kazanje s prstom na povojne poboje omogoča prikrivati in opravičevati zgodovinska dejstva oborožene kolaboracije z okupatorji, ki niso bili katerikoli okupatorji, temveč "avtorji in izvajalci holokavsta in za povrh še prav tisti, ki so stoletja zatirali, preganjali in raznarodovali Slovence s severa in z zahoda".

Izrazil je tudi zaskrbljenost, da Slovenija v preteklosti ni dovolj prisluhnila pozivom mednarodnih organizacij o potrebi boja proti rasizmu in vsem oblikam nestrpnosti.

O izbrisanih

Kot je opozoril, je Slovenija v času, ko so se začele v svetu vrstiti resolucije in pozivi k učinkovitemu ukrepanju zoper naraščajoče pojave nestrpnosti in neonacističnih strank, sprožila postopek, ki je ustvaril več kot 25.000 izbrisanih. V tej luči je menil, da rojstvo samostojne države s civilno smrtjo tako velikega števila ljudi, katerih greh je bil le ta, da niso bili Slovenci, ni bilo brezmadežno.

Bavcon je zaskrbljen tudi zaradi aktualnega dogajanja. Med drugim je izpostavil, da bi bilo treba preprečiti izključevanje enega dela državljanov kot polpismenih Neslovencev v trenerkah. Prav tako bi bilo treba po njegovih besedah preprečiti napade na Rome in na vse, ki so drugačni po barvi kože, spolni usmerjenosti.

Na tem mestu se je dotaknil tudi družinskega zakonika: "Nedostojna je in nedovoljena bi morala biti obskurna in z nacionalističnimi simboli zaznamovana zahteva po referendumu o družinskem zakoniku, čeprav ta med drugim odpravlja že ugotovljene neustavnosti dosedanje zakonodaje in odpravlja tudi ustavi nasprotno spolno diskriminacijo na tem področju."

Pri tem je slavnostni govornik izpostavil, da so opozorila glede različnih oblik nestrpnosti del rednih poročil vseh dosedanjih varuhov človekovih pravic.

Podoba Evrope ni spodbudna

"Moram ugotoviti, da podoba Evrope in zahodnega dela sveta ni prav nič spodbudna," je še dejal Bavcon in spomnil na besede slovenskega filozofa Slavoja Žižka, da se nam družbeno-politična in ustavna ureditev pred očmi spreminja v nekaj, kar bi lahko imenovali avtoritarni populizem.

Garancije za varstvo človekovih pravic kopnijo, regresija pa narašča, je menil in dodal, da gre očitno za procese globlje narave, da je kapitalizem zašel v krizo, ki je kriza celote; kriza demokracije, odnosov med ljudmi, kriza vrednot.

"Ne vem in ne morem vedeti, ali je to ureditev še mogoče zakrpati," je dejal Bavcon. V kriznih situacijah, kot je sedanja gospodarska in finančna, po njegovih besedah lahko pride do rasizma in drugih nestrpnosti.

Posvaril pred sovražnim govorom

Nacionalistični sovražni govor je lahko zelo nevaren, je še posvaril, saj ima lahko beseda učinek tempirane bombe. Ob tem je izrazil upanje, da se "bomo osvestili", da bodo človekova svoboda in njegove pravice trajna vrednota, "ne pa razkošje, ki smo si ga smeli dovoliti, ko še ni bilo krize" in "ko zunanja znamenja notranje protislovnosti kapitalizma še niso bila tako izrazita".

Današnje prireditve, ki so jo pripravili Koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja, Zveza združenj borcev za vrednote NOB (ZZB NOB), Televizija Medvode in Pionirski dom, se je udeležilo več kot 250 ljudi. Med drugimi so bili prisotni nekdanji predsednik republike Milan Kučan, Ladislav Lipič iz urada sedanjega predsednika države, minister za šolstvo in šport v odhodu Igor Lukšič, generalna sekretarka varuhinje človekovih pravic Bojana Kvas, predsednik koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja Janez Alič in predsednik ZZB NOB Janez Stanovnik.