AP: Umiritev političnih napetosti

Ameriška tiskovna agencija AP je poročala, da je slovenski parlament izvolil desnosredinskega voditelja Janšo za mandatarja in na ta način umiril politične napetosti v majhni državi. Za Janšo, ki je bil na parlamentarnih volitvah 4. decembra drugi, je glasovalo 51 poslancev, proti njemu jih je glasovalo 39.

AP je zapisala še, da bo moral DZ zdaj odločati še o ministrski ekipi. Nova vlada se bo morala soočiti z gospodarskimi problemi. Slovenski javni dolg znaša 44 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), stopnja brezposelnosti pa je 12-odstotna. "Položaj je resen, ni pa alarmanten," je v svojem govoru pred izvolitvijo ocenil Janša.

AFP: Tokratni mandat bo zahteven

Tudi francoska tiskovna agencija AFP je poročala, da je slovenski parlament po decembrskih volitvah z 51 poslanskimi glasovi potrdil konservativno usmerjenega Janšo za mandatarja. Janša je slovensko vlado vodil že med letoma 2004 in 2008. Tokratni Janšev mandat bo zahteven, saj bo moral uravnotežiti proračun in sprejeti nepopularne reforme.

AFP je ob tem povzela izjavo Janše pred izvolitvijo, da so prioritete jasne - stabiliziranje javnih financ, okrepitev gospodarske rasti in posledično ustvarjanje novih delovnih mest.

DPA: Izvolitev po dveh mesecih prepirov

Nemška tiskovna agencija dpa je danes poročala, da je bil Janša konec tedna izvoljen za mandatarja in da bo skušal zdaj oblikovati novo vlado. Do njegove izvolitve je prišlo po skoraj dveh mesecih prepirov, ki so sledili volitvam. Janši je, kljub temu da njegova stranka ni bila relativna zmagovalka volitev, uspelo sestaviti koalicijo petih strank in si v 90-članskem parlamentu zagotoviti 50 glasov.

Kot je še navedla dpa, koalicijo zdaj čaka spopad z ostrim varčevanjem. Dan pred Janševo izvolitvijo je namreč še zadnja od treh velikih bonitetnih hiš, in sicer Fitch, Sloveniji znižala bonitetno oceno.

APA: Nehvaležna naloga za poraženca volitev in vodjo majave koalicije

Avstrijska tiskovna agencija APA pa je v daljši vesti poročala, da si je Janša svojo vrnitev na položaj premiera verjetno predstavljal drugače. Kot poraženca volitev in vodjo majave koalicije pa ga čaka nehvaležna naloga, da državo, vzorno učenko v EU, ponovno spravi na uspešno pot.

APA še navaja, da se je Janša med koalicijskimi pogajanji obnašal kot poraženec volitev. Čeprav je njegova SDS dobila prav toliko mandatov kot ostale štiri koalicijske stranke skupaj, bo zasedla le tretjino ministrskih mest; ključne resorje bodo zasedle ostale stranke. APA ob tem tudi opiše politično pot Janše, od obrambnega ministra leta 1990 do njegovega poraza na lanskih decembrskih volitvah.

Beta: 15 dni časa za predlog za ministre

Tudi srbska tiskovna agencija Tanjug je poročala, da je slovenski parlament z 51 glasovi za in 39 proti za mandatarja imenoval Janšo, ki je bil na čelu slovenske vlade že v mandatu 2004-2008. Janša je v nagovoru poslancem pred izvolitvijo dejal, da je gospodarski položaj v Sloveniji težak in da napovedi za naprej niso najboljše.

Tanjug je zapisal še, da je bil Janša edini kandidat za mandatarja, saj predsednik republike Danilo Türk po neizvolitvi predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića ni predlagal novega kandidata. Türk je po izvolitvi Janši zaželel uspeha pri delu.

O izvolitvi Janše za mandatarja je poročala tudi beograjska tiskovna agencija Beta. Bodoči premier se je po izvolitvi zahvalil poslancem strank, ki so se odločile za sodelovanje v desnosredinski koaliciji in svečano prisegel pred parlamentom.

Po navedbah Bete ima Janša največ 15 dni časa, da predloži kandidate za ministre, ki jih bo po novem zakonu o vladi 11, medtem ko jih je bilo doslej 15.

Hina o skorajšnji vladi

Hrvaška tiskovna agencija Hina je novico o Janševi izvolitvi pospremila z njegovo napovedjo, da bi lahko bila nova vlada imenovana najpozneje do 10. februarja. Lista kandidatov za ministre bi lahko bila znana že prihodnji teden, takoj ko bo, pa se bo začel postopek predstavitev kandidatov pred parlamentarnimi odbori.

Hina je povzela še del Janševega govora pred začetkom parlamentarne razprave, v katerem je novi mandatar predstavil program dela in kot cilj navedel gospodarsko okrevanje na zdravi osnovi brez zadolževanja. Pri tem je opozoril, da sta imeli nižjo rast BDP kot Slovenija v zadnjih treh letih le Grčija in Litva ter da Slovenija dolgoročno potrebuje novo razvojno paradigmo, povečanje gospodarske konkurenčnosti, stimuliranje podjetništva in izobraževanja ter ustvarjanje novih delovnih mest.