Ulični strip Violent (ang. nasilen), katerega posamezne slike so razpršene po številnih propadajočih fasadah v mestu, je za mnoge opazovalce škandalozen, saj naj bi poveličeval nasilje in povsem nekritično obravnaval huligansko vedenje nogometnih navijačev.
Za mnoge opazovalce je ta prostorska intervencija škandalozna, saj naj bi poveličevala nasilje in povsem nekritično obravnavala huligansko vedenje združbe, ki o sebi trdi, da so zgolj strastni nogometni navijači.
Viola kot svetnik na cerkvenih podobah
Za projekt Ulični strip je Zavod Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture namenil 15.000 evrov. V programski "bibliji" EPK piše, da je glavni cilj postavitve stripa na ulici ta, da zapolni vse prazne lokale v mariborskem mestnem jedru. V uradnem besedilu projekt Ulični strip opozarja na problem zapuščenosti in sporoča, da so mestne packe potrebne obnove. Na to nujnost zdaj že dober teden dni "opozarjajo" eksplicitni stripovski prizori, ki jih je narisal Damijan Stepančič, avtor besedila pa je Zdravko Duša.
Na stripovskih slikah, med katerimi tudi pozorni opazovalec ne zmore razbrati neke smiselno povezane zgodbe, se vrstijo številni prizori nasilja, med drugim med navijaškima skupinama viole in ljubljanskimi green dragonsi. Več kot desetmetrska "platnica" uličnega stripa, na kateri je po besedah avtorja upodobljen vodja viol kot nekakšen svetnik na cerkvenih podobah, pa je izobešena na nedograjeni stavbi poleg časopisne hiše Večer. "To bo za viole postal oltar. Takoj za južnim stojiščem. Super," je nad to sliko stripa navdušen Boris Cizej, vodja programskega sklopa Ključi mesta.
Duša je v časniku Večer obširno pojasnjeval "nedolžnost" projekta. "Z violami sobivate v Mariboru že več kot dvajset let. Če bi bile tako nevarne, bi jih zdavnaj prepovedali, ampak mestni možje in policija že vedo," je dejal. Povedal je, da si nikoli ni v živo ogledal nogometne tekme, je pa enkrat srečal te navijače v Ljubljani. "S hčerko sva šla po ulici in nenadoma so privršali, bilo jih je vse črno, mimo naju.
Tekli so presenetljivo tiho, le včasih kak vzklik, in prav v tej tišini so bili še bolj zlovešči. Malo pozneje sem jih videl ležati na tleh na Tromostovju, policisti so stali nad njimi. Ko sem razmišljal o tem, kateri element naj vzamem, da bo dal pravi naboj uličnim slikam sredi razvrednotene scenerije, sem se spomnil tega prizora, njegove tihe moči," je dejal najtesnejši svetovalec programskega direktorja EPK Mitje Čandra in dodal, da stripa pač ne zanima obsojanje nestrpnosti.
Plakati nagovarjajo k nestrpnosti
Povsem nasprotno mnenje pa ima akademski slikar in izredni profesor Univerze v Mariboru Bogdan Čobal, ki je spisal ogorčeno javno pismo. "Verjetno ni dileme, da imajo plakati, ki so označeni celo z oznako EPK, v tekstu in podobah elemente sovraštva in nagovarjanja k njemu," je prepričan Čobal. "Navijaške strasti nogometnih navdušencev so v programu EPK strnjene v nasilen strip z žaljivo in nestrpno vsebino, kar ne odraža splošne orientacije navijaštva. Če je navijaštvo takšno, kot ga sugerira strip, bi ga seveda morali kazensko prepovedati."
"Odlična" nestrpnost do istospolno usmerjenih
Sočasno z odprtjem uličnega stripa Violent je Radio Slovenija posvetil skoraj dvourno oddajo violam. V sobotnem nočnem programu so bili gostje trije vodje viol, ki so se prestavili kot Roman, Omar in Beno. Enega izmed poslušalcev je zanimalo, kakšen je njihov odnos do istospolno usmerjenih. "Stališče navijaške skupine viole smo povedali že pred petimi leti, ko je bila organizirana gejevska parada kot v Ljubljani," je odvrnil eden izmed radijskih gostov. "In smo se odločili, da jim povemo par stvari. Bilo je brez fizičnega nasilja. Ko so izvajali manifest javnega poljubljanja v Mariboru, smo jim dali vedeti, da to ni sprejemljivo, da tudi heteroseksualni partnerji pretirano ne izkazujemo ljubezni na javnem kraju in smo jih pozvali, da te svoje stvari opravljajo za štirimi stenami. Oni so to takrat sprejeli in od takrat v Mariboru gejevskih parad ni. Lahko delajo, kar hočejo. Naše uradno stališče je takšno: naj bo istospolno usmerjenih čim več. Več bo homoseksualcev, več bo ostalo žensk za nas." Novinarka Enisa Brizani, ki je povezovala oddajo, se je zatem zasmejala in pripomnila: "Odlično!" Trditev, da ni bilo fizičnega nasilja, je seveda laž. O napadu skupine obritoglavcev na organizatorje akcije strpnosti Geji in lezbijke, ki se je odvila julija 2006, je tedaj poročalo več medijev, preiskovala pa ga je tudi policija. Napadalci so podrli stojnico organizacije Lingsium na Grajskem trgu, grozili z noži in vpili: "Mavričniki, za vas ni prostora v Mariboru!"
Dnevnik.si









































Komentarji