Mleko je zastrupila prikolica slovenske koruze

Strokovnjaki opozarjajo, da največje tveganje za onesnaženje krme z aflatoksini na kmetiji predstavlja skladiščenje vlažne krme. (Foto: Kmetijski inštitut Slovenije)

Predsinočnjim so veterinarski inšpektorji ugotovili, da je bila prav ta koruza okužena z močno rakotvornim strupom aflatoksin, ki se je posledično znašel tudi v krmi, proizvedeni 9. januarja, in v mleku krav, ki so jih hranili s to krmo. Zaradi krme ajdovskega podjetja Vajet, okužene z aflatoksinom, je bilo treba v zadnjih dneh uničiti velike količine mleka, samo kmetijska zadruga Sloga iz Lesc pa je pri tem utrpela za okoli 100.000 evrov škode. Direktor Vajeti Evgen Kosmač zagotavlja, da bodo poravnali vso nastalo škodo, na vprašanje, zakaj pri prevzemu koruze niso preverili, ali je varna, pa nam je odgovoril: "Na pogled je bila videti brezhibna in uporabna za polento, ne le za krmo, zato nismo preverjali, kaj je v njej. Na koncu pa je pokazala roge in zobe. Iz te zgodbe smo povlekli nauk: boj se lepe, domače, na kašči sušene koruze."

Kosmač dodaja, da v Sloveniji doslej ni bilo težav z zelo rakotvornim strupom aflatoksin, ki ga proizvajajo plesni, zato "niti mešalnice krmil, niti veterinarska uprava, niti mlekarne niso izvajale sistematičnega nadzora nad njimi". Po njegovem bo treba nadzor poostriti, hkrati meni, da za zastrupljeno krmo in mleko nista kriva niti njegovo podjetje niti kmet, ki jim je dostavil okuženo koruzo. "Na pogled je bila videti brezhibna, zato smo mu celo svetovali, naj jo raje pelje v Mlinotest, kjer mu bodo zanjo plačali več, saj bodo iz nje naredili polento. Na koncu se je izkazalo, da je bila slabo sušena in slabo skladiščena," pravi Kosmač.

Za varnost krme in živila je odgovoren proizvajalec

Po Kosmačevih besedah se koruza okuži na njivi, če raste v visoki vlagi in vročini, k okužbi svoje prispeva tudi koruzna vešča, ki je močno prisotna tudi na naših koruznih njivah. "Najprej koruzo napade plesen, ki proizvaja zelo strupen aflatoksin. Toda to še ne pomeni, da takšna koruza ni uporabna. Je, vendar jo mora pridelovalec čim prej dobro umetno posušiti, nato pa skladiščiti v suhih in zračnih prostorih. Ta zgodba z aflatoksinom je svarilo vsem pridelovalcem, da mora koruza na njivi dozoreti, nato jo je treba čim kakovostneje in čim prej posušiti, vendar ne v skednjih ali kaščah," navaja Kosmač.

Predpisi, ki glede proizvodnje krme in živil veljajo na območju EU, pa so jasni: za varnost izdelka je odgovoren tisti, ki ga proizvaja. Primer z aflatoksinom, ki se je zaradi hitrega ukrepanja veterinarjev za potrošnike še srečno razpletel, potrjuje, da takšna ureditev za potrošnika ni povsem varna. Dr. Igor Vojtic, na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede izredni profesor za živinorejo in varno hrano, je namreč že pred časom v pogovoru za Dnevnik opozoril: "Če odgovornost za varno hrano prepustite nosilcu dejavnosti, za katerega sistem vrane hrane - notranje analize - pomeni strošek, je v ta sistem vgrajen konflikt. Logika kapitala namreč narekuje, da mora nosilec zmanjševati stroške, po drugi strani mora zagotavljati varnost hrane. To je zanj shizofreni položaj. In vse prehranske afere, ki se dogajajo po Evropi, so posledica tega vgrajenega konflikta. Nosilec dejavnosti pluje kot ladjica na nemirnem morju: enkrat malce bolj levo, k varnosti, če so stroški previsoki, pa ga premetava na stran kapitala in dobička."

"Vseh papirjev res nimamo brezhibnih"

Zato podjetje Vajet poleg denarne odškodnine, ki jo bo moralo plačati vsem, ki so utrpeli škodo zaradi zastrupljene krme in mleka, čakajo še druge kazni. Andreja Bizjak, direktorica urada za notranji uradni nadzor na veterinarski upravi, pravi, da bi lahko izvor zastrupitve krme ugotovili veliko prej (posledično bi bila škoda občutno manjša), če bi imelo podjetje Vajet bolje urejeno dokumentacijo. "Izkazalo se je, da nima stoodstotno preverljivih vseh podatkov, da od svojih dobaviteljev ne zahteva dokazov o varnosti njihove surovine, nepravilnosti smo ugotovili tudi pri deklariranju krme, zagotavljanju sledljivosti, notranjih kontrolah in vodenju evidenc. Ta obrat za proizvodnjo krmil je postal visoko tvegan, zato ga bodo naši inšpektorji poostreno nadzorovali, dokler se ne bodo prepričali, da res dela, kot je treba," je napovedala Bizjakova. In kako na te očitke odgovarja Kosmač? "Vseh papirjev res nimamo brezhibnih, toda pri tako natančnem pregledu, kot ga je pri nas opravila veterinarska uprava, bi tudi pri drugih proizvajalcih krmil odkrili kakšna odstopanja. Priznam, da je bilo malo površnosti tudi na naši strani, saj je na deklaracijah, ki so spremljale sporno krmo, pisalo, da je narejena iz madžarske koruze, čeprav je bila v njej koruza slovenskega izvora. Tega v računalnik nismo vnesli in to je malomarnost, priznam."

Prihodnji teden bodo veterinarski inšpektorji vzeli pod drobnogled tudi druge večje proizvajalce krmil in krmnih mešanic, pri katerih bodo preverjali predvsem to, kako zagotavljajo sledljivost in kako izvajajo notranje kontrole.

Mlekarne po novem na aflatoksin testirajo vse mleko

Zaradi afere z aflatoksinom (strupom, ki se pri ljudeh kopiči v jetrih in lahko povzroči raka) je veterinarska uprava, ki je že opravila poostren nadzor mleka na kmetijah, tudi mlekarnam odredila, da poostrijo nadzor nad aflatoksinom v prevzetem mleku. V mlekarnah Celeia iz Arje vasi in Planika iz Kobarida so nam potrdili, da so že naročili hitre teste in da to že počnejo. "Na aflatoksin bomo redno preverjali vsako cisterno, ki pripelje na naše dvorišče, kot to počnemo pri antibiotikih," nam je povedal Marjan Jakob, direktor Celeie. Ta mlekarna svoje izdelke izvaža tudi v Bosno in Hercegovino, ki je zaradi aflatoksina v mleku Sloveniji že zažugala s prepovedjo uvoza slovenskega mleka in izdelkov iz njega. Jakob pravi, da težav z izvozom v Bosno niso imeli, saj so ravno v času, ko je izbruhnil aflatoksin, v svoji mlekarni izvajali redni monitoring na ta strup, zato so lahko kupcem postregli z analiznimi izvidi. Da na aflatoksine po novem preverjajo vsako pošiljko mleka, zagotavlja tudi Anka Lipušček Miklavič, direktorica Planike, v katero oddaja mleko tudi eden od kmetov, ki je imel zaradi okužene krme v njem aflatoksin. "V tej nesreči smo imeli to srečo, da je bilo sporno mleko še v cisterni, zato smo ga zadržali, dokler nismo dobili rezultatov analiz, ko se je izkazalo, da je v njem aflatoksin, pa smo ga odpeljali na uničenje v Koto. Dodatna sreča je bila, da je kmet svoje krave z okuženo krmo nahranil le enkrat. Do zdaj smo mleko na aflatoksin testirali le občasno, poslej bomo kontrolirali vsako pošiljko. Samo tako lahko damo roko v ogenj za popolno varnost vseh naših proizvodov," pravi Lipušček-Miklavičeva.