Poslanci SDS bodo vodili najpomembnejše odbore

Predsednik SDS Janez Janša in poslanec SDS Zvonko Černač. (Foto: Luka Cjuha)

Tako bo državni zbor poleg šestih stalnih komisij, ki jih določa poslovnik, ustanovil še 12 odborov in dve komisiji. To pomeni, da bosta dva odbora manj kot v prejšnjem mandatu, kar je posledica tega, da bo tudi ministrstev manj, kot jih je bilo. Posebnost te delno nove sheme delovanja državnega zbora pa je, da bo imel poseben odbor za notranje zadeve in poseben za pravosodje in javno upravo. Doslej so bila ta področja združena v enem odboru. Po dogovorjenem "razdelilniku funkcij" bo prvemu predsedoval poslanec Jankovićeve PS, drugemu pa poslanec SDS. SDS bo "predsedovala" še štirim drugim odborom (za finance, za delo, družino in socialne zadeve, za izobraževanje in znanost ter kulturo in šport ter odboru za infrastrukturo in prostor). Poslanec ali poslanka SDS bo vodila tudi komisijo za mandatno-volilne zadeve. Enako število (6) predsedniških mest v delovnih telesih bo imela tudi PS, vendar bo razlika v tem, da gre za manj pomembne odbore in komisije. Izjemi sta komisiji za nadzor tajnih služb in javnih financ, v katerih ima opozicija večino. Tako imata v obeh PS po štiri poslance in SD po enega, medtem ko bo preostala štiri mesta v vsaki od teh komisij zasedel po en poslanec iz koalicijskih strank. Razmerje med opozicijo in koalicijo bo torej 5:4. Razmerja v vseh drugih odborih in komisijah so obrnjena v korist koalicije, zlasti poslancev SDS. Večino (4:3) imajo tudi v komisiji za človekove pravice. Drugače pa se razmerja med koalicijo in opozicijo vrtijo od 9:6, denimo v odboru za gospodarstvo ali v odboru za infrastrukturo in prostor, do 11:8 v odboru za pravosodje ali 12:7 v odboru za izobraževanje, znanost in kulturo.

Poslanci SD bodo vodili komisijo za poslovnik, odbor za gospodarstvo in odbor za kmetijstvo. V rokah SLS pa bo komisija za Slovence po svetu, DeSUS bo vodil odbor za obrambo, NSi pa odbor za zunanjo politiko. Poslanca italijanske in madžarske skupnosti se bosta menjavala na mestih vodje njune poslanske skupine in predsednika komisije za narodne skupnosti. Poslanci DLGV bodo ostali brez (tudi dodatno plačanih) predsedniških mest. Izjema je le predsednik parlamenta Gregor Virant, ki bo vodil ustavno komisijo. Druga imena predsednikov bodo znana po današnji izredni seji parlamenta.

Z zakoni se ne mudi več

Danes se bo državni zbor sestal na svojem že petem izrednem zasedanju. Glavna točka bo razprava in tajno glasovanje o tem, da prvak SDS Janez Janša sestavi vlado. Poslanci naj bi po glasovanju začeli obravnavo treh za lajšanje finančne in gospodarske krize nujnih zakonov, ki jih je predlagala Pahorjeva vlada. Gre za zakon o hipotekarni in komunalni obveznici ter za noveli zakona o prevzemih in energetskega zakona.

Toda po včerajšnjem kolegiju ni nujno, da bodo poslanci te zakone - kolegij predsednika parlamenta je za vse potrdil nujni postopek sprejemanja - res obravnavali. Jakob Presečnik je namreč v imenu SLS predlagal, da bi obravnavo teh zakonov preložili. Pridružil se mu Jože Tanko (SDS), ker zakoni niso tako nujni za delovanje države, kot je izvolitev predsednika vlade, je pojasnil. Tanka skrbi tudi, da bo parlament takoj po izvolitvi Janše za predsednika postal nesklepčen. Na drugi strani je predlogu nove koalicije ugovarjal vodja poslancev PS Jani M