Pravnomočno obtoženi ne morejo uradovati v imenu države

Janez Janša in Franci Matoz. (Foto: Bojan Velikonja)

Zakon je bil sprejet leta 2002, v navedenem delu pa se je spremenil leta 2005. Sprva je bilo namreč v njem kot pogoj za imenovanje v uradniški naziv navedeno, da kandidat ne sme biti "v kazenskem postopku zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti".

Sredi leta 2005 je ministrstvo za javno upravo pod vodstvom Gregorja Viranta ugotovilo, da se je ta določba "v praksi pokazala kot nejasna", zato so točko spremenili in državni zbor jo je potrdil. "Novelo je mogoče razumeti v kontekstu določanja jasnejše podlage za odločanje pristojnih organov za imenovanje uradnikov v nazive, saj besedna zveza 'je v kazenskem postopku' zaradi več faz tega postopka ni bila dovolj jasna," pravi dr. Iztok Rakar s katedre za upravnopravno področje na fakulteti za upravo v Ljubljani. "S tem, ko je novela kot pogoj določila vloženo pravnomočno obtožnico, je, procesno gledano, situacija veliko bolj jasna. V obeh primerih pa je zakon o javnih uslužbencih ta pogoj jasno vezal na storitev naklepnih kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti". Kazenskopravni strokovnjaki, s katerimi smo govorili, se ob aktualni določbi sprašujejo, kako je treba razumeti izraz pravnomočna obtožnica. Zoper storilce kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, je mogoče vložiti obtožnico ali obtožni predlog. Obtožni predlog se vloži na okrajnem sodišču za kazniva dejanja, za katera je predvidena kazen do treh let zapora, obtožnica pa pri okrožnem sodišču. Vprašanje je torej, ali ni morda država s spremembo zakona o javnih uslužbencih leta 2005 sprostila dostopa do uradniških mest za tiste, za katere državno tožilstvo zahteva zaporno kazen do treh let. Takšno vprašanje smo v torek naslovili na Gregorja Viranta, vendar nanj ni odgovoril. Vprašanje je aktualno, saj Janeza Janše ne bremeni obtožnica, temveč obtožni predlog. Vendar ob tem kazenskopravni strokovnjaki opozarjajo, da je zahtevnost oziroma stopnja preverjanja argumentov tožilstva v obeh primerih enaka. Ne gre torej za manjšo verjetnost, da je obtoženec kriv, temveč le za kategorizacijo očitanega kaznivega dejanja med manj ali bolj huda. Kako to, da je očitek korupcije v kazenskem zakoniku uvrščen med dejanja, ki se obravnavajo na okrajnem sodišču, ni vedel povedati nihče. Predsednik republike Danilo Türk je ob tem opozoril, da "gospoda da g. Janšo bremeni pravnomočni obtožni predlog v kazenskem postopku". Po njegovi oceni "noben kandidat, ki ga bremeni pravnomočna obtožnica ali pravnomočni obtožni predlog, ne more veljati za kandidata s polno legitimnostjo".

Naše poizvedbe v vsakem primeru vodijo do ugotovitve, da bi morala država razkorak med zahtevami, ki veljajo za uradnike, in tistimi, ki veljajo za njihove šefe, zmanjšati vsaj na področju, ki omejuje kandidate za uradnike. Če si je namreč tako težko zamisliti, da bi nekomu, ki je domnevno nedolžen, vendar je v kazenskem postopku, odrekli kandidaturo za mesto predsednika vlade, si je gotovo še težje zamisliti, da bi nekomu v enaki situaciji odrekli službo v kakšnem občinskem uradu, kjer bi, denimo, žigosal kakšne obrazce.