Kaničeva za dva meseca ob licenco

Predsednica zdravniške zbornice Gordana Živčec Kalan (levo) je opozorila, da Zlatka Kanič (v sredini) pri zdravljenju Bora Nekrepa ni ustrezno ukrepala: »Od izkušenega intenzivista bi bilo pričakovati drugačen pristop.« Odvetnik Boštjan Penko (desno), ki zastopa Kaničevo, je že napovedal pritožbo zdravnice na odločitev o dvomesečnem odvzemu licence. (Foto: Bojan Velikonja)

Odvetnik Boštjan Penko, ki zastopa Kaničevo, je napovedal pritožbo na ministrstvo za zdravje, družina Nekrep pa postopek ocenjuje kot farso. "Na koncu so razglasili ukrep, ki ga je razglasilo razsodišče zbornice prve stopnje pred skoraj tremi leti," je opozoril dečkov oče Matjaž Nekrep. Od javnega pravobranilca in vseh pristojnih pričakuje, da bodo "postopek razveljavili in ga korektno izpeljali v dobrobit vseh državljanov".

"Odgovornost je osebna"

"Stanje Bora Nekrepa je zahtevalo zgodnejše in učinkovitejše zniževanje visoke ravni amonijaka v krvi. Pri odločitvi zdravnice o zdravljenju gre za neustrezno ukrepanje ob simptomu, za katerega se je zavedala, da ogroža zdravje bolnika," je odločitev za začasni odvzem licence pojasnila predsednica zdravniške zbornice Gordana Živčec Kalan. Diagnostični postopek je bil sicer pravilen in pravočasen, a je nemški izvedenec Berthold Koletzko ugotovil tudi, da so v UKC Maribor kontrolo močno povečane vrednosti amonijaka v krvi opravili šele zjutraj, namesto da bi to storili že po uri ali dveh. Če bi koncentracijo amonijaka preverili prej, bi bili mogoči ustrezni ukrepi, razgovori z bolj izkušenimi kolegi in hitrejša premestitev, so našteli v zbornici.

Z zgodnejšim in bolj učinkovitim zniževanjem ravni amonijaka bi bila večja tudi verjetnost za blažji potek bolezni pri dečku, ki ga je prizadela presnovna motnja v ciklusu sečnine, ugotavljajo na zbornici. Zdravnica se ob velikih delovnih obremenitvah tiste noči ni obrnila po pomoč, ampak je šla po tretji uri zjutraj spat, dečka pa je ponovno pregledala okoli sedme zjutraj, je povzela Živčec-Kalanova. Odgovornost Kaničeve je v tem primeru osebna in ne gre toliko za sistemsko odgovornost, je poudarila. Razlogov za trajni odvzem licence po besedah Živčec- Kalanove ni, dvomesečni odvzem pa je primerljiv z dosedanjimi ukrepi razsodišča zbornice v podobnih primerih.

O že napovedani pritožbi Kaničeve bo odločalo ministrstvo za zdravje. Slednje ima možnost, da tokratno odločitev zbornice za dvomesečni odvzem licence potrdi, jo zavrne ali pa primer "vrne" zdravniški zbornici, ki bo v tem primeru še enkrat odločala o licenci Kaničeve. Ko bo sprejeta odločitev bodisi na ministrstvu bodisi na zbornici, ima zdravnica še možnost, da zahteva sodno varstvo. V tem primeru bo imelo zadnjo besedo upravno sodišče. Za zdaj je licenca Kaničeve še vedno veljavna, je pojasnila Živčec-Kalanova, če bo začasni odvzem licence postal pravnomočen, pa dva meseca ne bo mogla samostojno opravljati svojega zdravniškega dela.

Penko o "poteptanih načelih pravne države"

Če bo treba, bodo uveljavljali tudi sodno varstvo, je zatrdil Penko. "Po mojem mnenju so bila poteptana načela pravne države. Postopek bi morali voditi hitro, učinkovito in zakonito. To bi se moralo zgoditi v prvega pol leta po tragičnem dogodku. O vsebini sankcije ne bi polemiziral, gre pa za to, da je skupščina zbornice že sprejela dokončno odločitev za javni opomin in izobraževanje, zdaj pa se je postopek ponovil po upravni poti. Zbornica trdi, da gre zdaj za drug postopek, v bistvu pa gre za postopek zaradi iste kršitve, ki je bil že pravnomočno končan. Takšen nezakonit postopek dela škodo zbornici, zdravniškemu cehu, Zlatki Kanič, pa tudi vsem, ki so zaradi smrti Bora Nekrepa osebno prizadeti," ugotavlja Penko.

Zbornici očita tudi, da Kaničevi ni omogočila uveljavljanja pravic prek pooblaščenca, saj niso želeli sprejeti njegovega pooblastila. Zato je v imenu Zlatke Kanič že kazensko ovadil Gordano Živčec Kalan in generalnega sekretarja zbornice Marijana Štrikerja, podali pa so tudi prijavo na upravno inšpekcijo.

Odvetnik Andrej Pitako, ki zastopa družino Nekrep, ukrep zbornice ocenjuje kot "zelo mil". "Ta kazen ni spremenila ničesar in ne more biti nikomur v zadoščenje. Zdravnica je že obsojena na pogojno zaporno kazen, resda še ne pravnomočno, ukrep le dvomesečnega odvzema licenca pa smeši postopke pred zdravniško zbornico. To, da se zdravnica ves čas pritožuje na odločitve zdravniške zbornice, pa hkrati potrjuje, da sploh ni dojela teže svojih dejanj," meni Pitako.

Od dvomesečnega odvzema licence do opomina, pa spet nazaj...

marec 2008: Bora Nekrepa sprejmejo v UKC Maribor. Deček kasneje umre v UKC Ljubljana, kamor so ga premestili.

marec 2009: Prvostopenjsko razsodišče zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) se odloči za dvomesečni odvzem licence Zlatke Kanič.

julij 2009: Drugostopenjsko razsodišče zdravniške zbornice odloči, da bo Kaničeva ob licenco za štiri mesece.

december 2009: Skupščina zbornice ZZS ukrep "omili" na javni opomin in trimesečno izobraževanje za Kaničevo. Na ta račun je zbornica deležna kritik številnih inštitucij, odstopi pa tudi večina takratnih članov drugostopenjskega razsodišča.

september 2010: Zbornica po nadzoru upravne inšpekcije, ki ji je naložila spremembe pri odločanju o odvzemu licenc, napove še eno odločanje o licenci Kaničeve.

oktober 2011: Senat okrožnega sodišča v Mariboru Kaničevi prisodi pogojno kazen 10 mesecev zapora z dvoletno preskusno dobo.

januar 2012: V postopku, ki ga je vodila predsednica ZZS Gordana Živčec Kalan, se zbornica odloči za dvomesečni odvzem licence Zlatke Kanič.

Za boljše sodelovanje med institucijami in zdravniki

Kljub odgovornosti zdravnice primer Nekrep kaže tudi na več težav slovenskega zdravstvenega sistema, je opozorila Gordana Živčec Kalan. Med drugim gre za nujnost boljšega sodelovanja med institucijami in različnimi specialisti v zdravstvu, ugotavlja. "Pri UKC Maribor in UKC Ljubljana gre za dve vrhunski instituciji, pa se je kljub temu izkazalo, da pri velikih obremenitvah in zelo zahtevnih primerih zdravniki potrebujemo pomoč eden drugega. Vsi, vključno z mano, smo že bili v situacijah, ko so bile delovne obremenitve prevelike ali pa naše znanje na posameznem področju ni bilo dovolj poglobljeno. Posvetovanje med kolegi je norma dobrega kliničnega dela. V konkretnem primeru (zdravljenje Bora Nekrepa, op. p.) do tega ni prišlo," je opozorila. Poleg tega primer Nekrep po njenem potrjuje tudi, da do večine zapletov pri zdravljenju prihaja v posebnih okoliščinah, kot je nočno delo ali velika delovna obremenitev. V rednem delovnem času se kaj podobnega sicer zgodi, a redkeje, je spomnila.