Manj ministrstev: prava racionalizacija ali prihranek po Gorenakovo

Vinko Gorenak. (Foto: Luka Cjuha)

Če torej seštejete bruto plačo ministra in šefa kabineta, dobite 7000 evrov krat 12, kar pomeni 84.000 evrov, krat šest - je enako 504.000 evrov." Da bo imel po novem vsak minister namesto enega kar dva državna sekretarja, s čimer bo število najvišjih državnih funkcionarjev ostalo enako, torej 36, se mu ni zdelo preveč pomembno.

Ob združevanju ministrstev so desnosredinske stranke v koalicijski pogodbi sprejele tudi zavezo za "pregled vseh institucij javne uprave (organi v sestavi, vladne službe, javne agencije, javni skladi...) in temeljito zmanjšanje njihovega števila za najmanj deset odstotkov". Ker koalicijska pogodba ne govori o tem, katere institucije naj bi odpravili in za koliko bi se s tem zmanjšalo število zaposlenih, je o morebitnem prihranku težko govoriti.

Še bolj pavšalno je v koalicijski pogodbi opredeljen eden menda ključnih ciljev nove oblasti - o zmanjšanju števila zaposlenih v javnem sektorju. Koalicijska pogodba sicer napoveduje "zmanjšanje števila zaposlenih (stroškov dela) v državni upravi in javnem sektorju na državni ravni", ne pove pa za koliko in v kakšnem času.

"Diktatura oblike nad vsebino"

Bojan Bugarič z ljubljanske pravne fakultete meni, da se da z reorganizacijo državne uprave privarčevati le, če stoji za njo "pametna vsebina" in če se ve, zakaj se to počenja. Predvolilno "licitiranje" strank za čim manj ministrstev je po njegovi oceni ustvarilo v javnosti zmotno mnenje, da bo manjše število ministrstev avtomatično zmanjšalo tudi stroške. "Zdaj že vidimo, da to ni samoumevno, saj se bo povečalo število državnih sekretarjev," ugotavlja Bugarič, ki je prepričan, da bi glede dejanskih učinkov zakona potrebovali konkretnejši načrt racionalizacije. "Združevanje ministrstev lahko zastavimo kot formo, sinergije pa lahko pričakujemo le, če je povezano z ustreznim združevanjem podpornih služb," opozarja Bugarič, ki zaradi pomanjkanja "vrhunskega kadra" v državni upravi pričakuje velike težave tudi pri realizaciji zadanih ciljev.

Sekretar Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS) Drago Ščernjavič očita zakonu "diktaturo oblike nad vsebino". "Ni ne analize stanja, ne obrazložitve razlogov za spremembe, ne predvidenih učinkov. Prav tako ni jasno, kakšne bodo spremembe približno 100 področnih zakonov, ki določajo vsebino dela posameznih ministrstev in organov v sestavi," ugotavlja Ščernjavič. Po njegovem mnenju bi bilo veliko primernejše, če bi se lotili optimizacije programov in načrtov dela ter njihove učinkovitosti in šli s spremembami od spodaj navzgor in ne obrnjeno.

Pavlinič-Krebsova: Pri novogradnji ne rušiš dobrih temeljev

"Voluntarističen in nevsebinski pristop" bodoče koalicije ima lahko, kot opozarja Ščernjavič, hude posledice. "Za spremembe komaj urejenih aktov o sistemizaciji, nove razporeditve zaposlenih in nove pogodbe bo potrebnih več mesecev časa, obenem pa bodo spremembe pri materialnih sredstvih zahtevale še dodatne stroške. Spomnimo se samo, koliko so stale zamenjave tabel v eni sami upravi enoti," pravi Ščernjavič in opozarja, da je državna uprava na marsikaterem področju kadrovsko podhranjena in tudi sicer manj obsežna kot v drugih evropskih državah. "Okoli 34.000 zaposlenih v slovenski državni upravi predstavlja le pet odstotkov vseh zaposlenih, medtem ko znaša ta delež v Nemčiji med osem in devet odstotkov," pojasnjuje Ščernjavič, ki je sicer razočaran tudi nad dejstvom, da socialni partnerji niso bili seznanjeni s spremembami zakona o vladi in da niso imeli možnosti izraziti svojega stališča. Nekdanja ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je konec lanskega leta v prispevku za Objektiv opozorila, da lahko združevanje ministrstev prispeva k optimizaciji poslovnih procesov le ob centralizaciji podpornih služb. Pri tem je izpostavila lani ustanovljen Javni nepremičninski sklad, s katerim so po njeni oceni zagotovili centralizacijo ravnanja z velikim delom nepremičnega premoženja države, in Agencijo za javno naročanje, ki naj bi omogočila bolj transparentno, gospodarnejšo in učinkovitejšo oddajo javnih naročil. Nekdanja ministrica vidi možnost prihrankov tudi v centralizaciji informatike in kadrovske politike. Administracijo, ki ne opravlja primarnih nalog ministrstev (priprava politik oziroma predpisov, ocena učinkov predpisov, izvrševanje in nadzor), pa bi bilo po njenem mnenju treba izločiti in združiti na enem mestu. Pavlinič-Krebsovi se glede na napovedi ukinitve prej omenjenih centralnih podpornih organizacij "pojavljajo dvomi o resnosti obljub pri združevanju ministrstev". "Če začneš z novogradnjo, običajno ne rušiš dobrih temeljev," opozarja nekdanja ministrica.

SDS je pred volitvami napovedala milijardo evrov prihranka

Stranke najverjetnejše bodoče vladne koalicije so bile glede konkretnih načrtov in predvidenih prihrankov bolj zgovorne pred volitvami. SDS je v odgovoru na vprašanja Dnevnika novembra lani zapisala: "Ena izmed desetih rešitev za prvih 100 dni mandata je zmanjšanje števila ministrstev na deset od trenutno osemnajstih in s tem zmanjšanje državne uprave, s čimer bi v štirih letih privarčevali približno milijardo evrov ali približno 2,7 odstotka letnega BDP." Kako so prišli do takega izračuna, niso razložili, so pa poudarili, da program vitke javne uprave ne bo temeljil na odpuščanjih javnih uslužbencev, temveč predvsem na prerazporeditvah "v tiste dele javnega ali zasebnega sektorja, kjer je zaznati večje pomanjkanje kadra, ter na naravnem odlivu". S takšnim ukrepom naj bi zmanjšali neposredno državno upravo in okrepili trenutno kadrovsko podhranjen del javnega in zasebnega sektorja.

Lista Virant je novembra povedala, da bodo ukinili "agencije, ki so nepotrebne ali pa se njihove naloge lahko bolj smotrno opravijo drugače", in pri tem izpostavila Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN). Glede zmanjšanja števila zaposlenih pa so odgovorili, da nameravajo z upokojitvami in prerazporeditvami zmanjšati obseg sredstev za plače na letni ravni za dva odstotka. (Glede na mesečne podatke Ajpesa lahko izračunamo, da je lani letni strošek plač v javnem sektorju znašal okoli 3,5 milijarde evrov.)

Bolj drastični so bili v SLS, kjer so napovedali, da bodo v letošnjem letu maso plač v celotnem javnem sektorju glede na leto 2011 znižali za kar deset odstotkov ali za okoli 350 milijonov evrov. Zastavljeni cilj naj bi namesto znižanja plač dosegli s postopnim ukinjanjem delovnih mest, "ki ne prispevajo k ustvarjanju pogojev za razvoj v posameznih resorjih", z naravnim odlivom in prerazporeditvami, z zmanjšanjem števila državnih funkcionarjev in s prekvalifikacijo uradniških mest v "kadrovsko podhranjene" operativne službe.