Pahor je danes sodeloval na seji parlamentarnega odbora za zadeve EU, na kateri so mu člani podelili mandat za ponedeljkovo neformalno zasedanje voditeljev držav in vlad EU, na katerem naj bi predvidoma dorekli medvladno pogodbo o fiskalnem paktu.
Premier je v izjavi za medije izrazil zadovoljstvo, ker bo tokrat najverjetneje res zadnjič kot predsednik vlade z omejenimi pooblastili odpotoval na vrh EU v Bruselj. Veseli ga, da bo lahko evropskim kolegom končno zagotovil, da Slovenija dobiva vlado s polnimi pooblastili.
Prepričan je, da se končuje pogubno dolgo obdobje, ko Slovenija ni izvajala reform, za katere se je zavezala v uniji in je v državi vladala politična nestabilnost. Pahor meni, da se bo, tako kot se je to pokazalo že decembra lani, velika večina članic EU pridružila medvladni pogodbi o fiskalnem paktu, ki naj bi bila dokončno podpisana marca. Kot pojasnjuje, gre za odločitev, da bo imela EU oziroma predvsem območje evra po novem tudi ekonomsko vlado in s tem bolj učinkovito ekonomsko upravljanje.
Pahor se zaveda, da bo to delno poseglo v slovensko suverenost, a pri tem poudarja, da gre za tisto vrsto posega, ki so ga imeli državljani pred očmi že ob vstopanju v EU. Pri tem je jasno opozoril, da so evropske zadeve skupne zadeve evropskih držav. "Evropa ni zunanja politika. Evropa je domača politika," je bil jasen in pri tem izpostavil pomen solidarnosti znotraj unije.
Verjame tudi Gaspari
Obstaja velika verjetnost, da bo meddržavna pogodba o fiskalnem paktu v ponedeljek na neformalnem vrhu EU sprejeta in da bodo še preostala odprta vprašanja rešena, je danes v Bruslju ocenil minister za razvoj in evropske zadeve, ki opravlja tekoče posle, Mitja Gaspari. Slovenija v pogajanjih o pogodbi sicer skupaj z Nemčijo in Nizozemsko vztraja pri tem, da bi morala biti obravnava presežnega primanjkljaja in javnega dolga enakovredna in uravnotežena, je danes v Bruslju pojasnil minister Gaspari.
Vendar bo na koncu verjetno obveljalo, da v fiskalni pogodbi dolg ne bo obravnavan enako strogo kot primanjkljaj, za kar naj bi si prizadevale predvsem južne članice unije z velikim presežnim dolgom, na primer Španija in Italija pa tudi Francija. Za Slovenijo je po Gasparijevih besedah pomembno tudi to, da bi bil v fiskalni pogodbi neposreden sklic na pakt evro plus, ki predvideva zbliževanje fiskalnih in ekonomskih politik, ne pa, da bi bil ta pakt v novi pogodbi le opisno povzet.
Odprto je tudi še vprašanje, kakšna bo vloga Sodišča EU pri uveljavljanju pogodbe. Za zdaj iz osnutka pogodbe izhaja, da lahko državo, ki zlatega pravila ne bi ustrezno prenesla v svojo zakonodajo, postavijo pred sodišče druge pogodbenice na lastno pobudo ali na podlagi mnenja Evropske komisije. Če država ne bi upoštevala mnenja sodišča, ji v skrajnem primeru grozi kazen v višini 0,1 bruto BDP. Ali bo sodišče preverjalo tudi izvajanje proračunskih pravil, pa je še odprto vprašanje.
Slovenija je glede finančnih kazni po Gasparijevih besedah "nekoliko skeptična", ker je skeptična do vseh vrst administrativnih omejitev, podpira pa rešitve, ki predvidevajo omejitve z ekonomskimi instrumenti, obrestno mero in podobnim. Sicer pa se Slovenija strinja z avtomatično implementacijo sankcij, saj "brez ustreznega sistema sankcij ne gre verjeti, da bodo države v celoti izpolnjevale svoje zaveze", je poudaril minister Gaspari.
