Črepinko je leta 2007 kot pomočnik direktorja za operativne zadeve na kriminalistični policiji prejemal pisne pobude za preiskovalne odredbe in jih tudi podpisoval. Pojasnil je, da se je z nastopom na mesto "operativnega pomočnika" jeseni 2007 seznanil s preiskavo domnevno spornih dejanj, povezanih z družbo SCT.
Najverjetneje je bil tudi Črepinko tisti, ki je v upravi kriminalistične policije prevedel sporočilo iz Nemčije, ki je govorilo o teh dejanjih, vendar pa Črepinko tega danes ni mogel zagotovo potrditi, saj se tega ne spomni. Po njegovem mnenju je sicer policija prav iz omenjenega dokumenta prvič izvedela za telefonsko številko Zidarjevega mobilnega telefona, za katerega je bil pet dni po prejetju sporočila odrejen ukrep pridobitve telefonskih številk, s katerimi je komuniciral.
Nejasnosti z natančnim datumom prejetja sporočila gre po Črepinkovih besedah pripisati težavam s pomanjkanjem administrativnih delavcev, zaradi česar je bil dokument vknjižen 26. novembra 2007, torej pet dni po dejanskem prejetju. Zagovornike je v več kot tri ure dolgem zaslišanju zanimalo, ali je šlo za naključje, da je bil omenjeni dokument vknjižen ravno na dan izdaje preiskovalne odrede.
Črepinko je pojasnil, da je kot operativni pomočnik podpisoval "na stotine" odredb, zato se ne more spomniti podrobnosti vsake, vendar pa je odredbe podpisoval le, če so bili za izvedbo preiskave izpolnjeni vsi pogoji, tako kot to predpisujejo zakoni. Dodal je, da so se v javnosti, predvsem v medijih, oktobra 2010 z začetkom sojenja v zadevi Čista lopata pojavljale neresnične navedbe o delu policije. Pri tem je izpostavil domnevno ponarejanje dokumentov, do katerega pa po mnenju Črepinka ni prišlo.
Poudaril je, da je sicer kot nadrejeni pri kriminalistu Robertu Slodeju preveril, ali so postopki potekali v skladu s predpisi. Dodal je, da sam nikoli ni podvomil v pravilnost Slodejevega dela, vendar pa mu njegova profesionalna skepsa vedno nalaga, da preverja delo policije. Sam se, kot je zagotovil, ni vtikal v delo preiskovalne skupine, zato tudi nekaterih podrobnosti preiskave ne more podrobno komentirati.
Pred dvema tednoma je bil sicer na sodišču kot priča zaslišan tudi Dušan Florjančič z Generalne policijske uprave, ki je prav tako pojasnjeval potek omenjene policijske preiskave, ki je razkrila eno večjih afer slovenskega gradbeništva v zadnjem času. Tudi Florjančič je dejal, da so bile napačne oznake vloženega dokaznega gradiva v zadevi Čista lopata "administrativne napake", s tem pa zavrnil namigovanja zagovornikov, da naj bi šlo za ponarejanje dokazov.
V zadevi Čista lopata so Ivan Zidar, Hilda Tovšak, Dušan Črnigoj, Tomaž Žibert, Ivan Demšar, Borut Farčnik, Srečko Gabrič in Ivan Kroflič obtoženi sprejemanja in dajanja daril oz. pomoči pri teh kaznivih dejanjih v povezavi z gradnjo letališkega stolpa na Letališču Jožeta Pučnika.
