Med projekti so tudi takšni, za katere so se v tudi pri poslovnem dnevniku vseskozi zavzemali: od prostovoljnega članstva v zbornicah, nižjih davkov, do liberalizacije poklicev, tudi do nižjih prometnih kazni in takojšnjega podrtja cestninskih in postaj na mejah EU. Poleg seznama želja Finance pogrešajo podrobne številke, konkretne rešitve, natančne poti do postavljenih ciljev, predvsem pa uravnoteženost želja na eni strani ter realnega stanja v gospodarstvu in javnih financah na drugi. In kaj bi prinesla Janševa koalicija?

Na prvem mestu ukrepov je pavšal za mala podjetja. Mali podjetniki se bodo namesto s papirologijo, strahom pred davkarijo, zamudnimi postopki, skrivanjem prihodkov, obidi zakonov in iskanjem računovodskih nasvetov namesto kupcev lahko začeli ukvarjati z biznisom. Predvidene so poenostavitve davčnih postopkov in predpisov, ob tem pa bodo določeni obvezni roki reševanja pritožb. Davčna uprava bo doživela večje spremembe, uvaja se osebna odgovornost davčnih inšpektorjev. Poslovni dnevnik ocenjuje, da gre za pozitivno poenostavitev, pri kateri pa je treba kršitve izpolnjevanja obveznosti hitro izslediti in sankcionirati.

Socialna kapica: Podjetij in zaposlenih se ne bo več "ubijalo" s prispevki za socialno varnost, prispevki pri plačah višje izobraženih, torej dražjih ljudi, ne bodo segali v nebo, temveč bodo imeli kapo. Finance ugotavljajo, da če bo manj goljufanja pri potnih stroških, bo manj alternativnih oblik izplačevanja prihodkov.

Znižanje davka od dohodka pravnih oseb in davčne počitnice: Po neuradnih informacijah je ciljna stopnja davka 15 odstotkov, zdaj je 20 odstotkov. Davčne počitnice bi veljale v prvem letu poslovanja. Poslovni dnevnik ocenjuje, da ne gre le za razbremenitev že delujočih slovenskih podjetij, temveč tudi za pozitivno znamenje za prihodnje tuje naložbe. Z znižanjem davkov bi Slovenija postala konkurenčen podjetniški prostor.

Olajšave: Višja olajšava za raziskave in razvoj, in sicer s 40 na 100 odstotkov. Vpeljali naj bi tudi neomejeno investicijsko olajšavo. Po mnenju Financ je treba biti pri olajšavah, tako kot pri subvencijah, pazljiv. Lahko se zgodi, da podjetja vlagajo zaradi naložb samih in priznane olajšave, ne pa zato, ker bi z naložbami rasli, povišali dodano vrednost, izboljšali konkurenčnost, ustvarili delovna mesta, ne pa služb, povečali dobiček. Je pa olajšava za vse bolj transparentna od državnih subvencij, ki gredo v "naše" namesto v prave roke in se delijo interesno, namesto ekonomsko učinkovito.

Nova dohodninska lestvica

Drugi davki: Zvišala se bo meja pri dohodninskih razredih, uvedena bo nova dohodninska lestvica. Prevoz na delo in nadomestilo za prehrano bosta vključena v osnovo za dohodnino.

Obdavčitev samostojnih podjetnikov se bo izenačila z obdavčitvijo pravnih oseb, kar v praksi verjetno pomeni, da se bo lahko samozaposlil tudi samostojni podjetnik in si izplačeval plačo. Trošarine v Sloveniji bodo nižje kot v sosednjih državah. Napovedana je sprememba sistema obdavčitve nepremičnin in obdavčitev luksuza. O povišanju DDV včeraj ni govoril nihče izmed sogovornikov.

Poslovni dnevnik ocenjuje, da je vsaka poenostavitev dobrodošla, vprašanje pa je, ali je ob trenutnih razmerah v javnih financah uresničljiva.

Prostorska zakonodaja: Brezplačna soglasja, odpravljanje nepotrebnih soglasij, skrajšanje rokov za izdajo soglasij, nadzor, ali se soglasja izdajajo pravočasno, in tudi osebna odgovornost predstojnikov organov, ki zamujajo z izdajanjem soglasij. Po mnenju Financ se pomemben delež težav podjetnikov nanaša prav na prostorsko zakonodajo in soglasja organov. Dolgotrajnost postopkov in cena financiranja projekta med tem, ko čakaš na soglasje, tveganja, da soglasja sploh ne bo, so tako pomembna obremenitev podjetnikov, da se ne lotevajo vlaganj. Finance ugotavljajo, da bi red na tem področju pocenil poslovanje.

Posojilni krč

Odprava posojilnega krča in sanacija bank: Včeraj jim nihče izmed sogovornikov ni vedel natančno povedati, kakšen je recept za to, da bi banke spet začele posojati. Ali je to ustanovitev slabe banke ali kakšen drug mehanizem? Za Finance so pojasnjevali, da morajo banke priznati slaba posojila in da je treba ugotoviti, kdo je za ta posojila odgovoren. Banke bi morale prodati zasežena stanovanja, ne pa da jih ne dajo na trg in v svojih bilancah ohranjajo visoke cene, ki nimajo zveze z realnostjo.

Predvideni sta sicer prodaja in dokapitalizacija bank s strateškimi partnerji. Večjo vlogo bi dobila SID banka, ki bo imela na voljo večino razvojnih sredstev, s katerimi zdaj razpolagajo državni organi. Odpravljen bo davek na bilančno vsoto bank. Poslovni dnevnik ocenjuje, da banke svoje vloge ne opravljajo zares, torej ne posojajo denarja podjetništvu, ker se med drugim ukvarjajo z luknjami v svojih bilancah zaradi nespametnega kreditiranja v času konjunkture. Poslovni dnevnik ugotavlja, da bančni krč pomeni krč za celotno gospodarstvo, a le načrt, da morajo banke spet posojati, ne pa tudi določitev jasne poti do tega cilja, je le politična puhlica, ne pa korist za gospodarstvo.

Plačilna disciplina: Načrtuje se uvedba 15-dnevnega plačilnega roka za proračunske uporabnike. Predlagan je tudi enotni račun pravne osebe, kjer bodo vsi podatki o stanju na računih. Govori se tudi o enostavnejših instrumentih zavarovanja terjatev, na katerih bi lahko izvršbo opravljal tudi AJPES . Poslovni dnevnik ocenjuje, da čeprav nekateri podjetniki hvalijo nekdanji SDK, plačilni promet zunaj socializma in v moderni državi poteka prek plačilnih bank. Finance upajo, da nihče ne namerava vnovič uvesti SDK, akceptnih nalogov in podobnih reči. Resnično pa obstaja potreba po enostavnih instrumentih zavarovanja terjatev; vendar naj ponovimo, za plačilno nedisciplino so krivi predvsem upniki, ki se spravijo v tak položaj in dopuščajo, da se jim za opravljeno delo ne plača. Biznis brez plačila ni biznis.

Zbogom cestninske postaje

Cestninske postaje: Takoj jih je treba podreti, takoj se bodo podrli tudi objekti na mejah v EU. Finance ugotavljajo, da je skrajni čas, da se jih dokončno znebimo.

Liberalizacija: Odprava koncesij notarjem in dimnikarjem in kar je še takšnih poklicev. Odprava minimalnih in maksimalnih cen pri tistih, ki ostanejo regulirani, odprava obveznih tarif. Poslovni dnevnik ugotavlja, da je z liberalizacijo poklicev v Italiji začel tudi premier Mario Monti, med drugim je liberaliziral delovni čas trgovin in lokalov. Po mnenju Financ, liberalizacija pomeni gospodarsko rast, boljšo storitev in nižje cene. Seveda tisti iz reguliranih poklicev ne menijo tako, v Italiji so na cestah, stavkajo, celo odvetniki, ne le taksisti.

Proračun: Uravnotežen proračun do konca mandata, pri tem pa javni dolg ne bi smel biti večji od 46 odstotkov, kar v praksi pomeni, da država v času Janševe vlade tako rekoč ne bo več povečala zadolženosti, oziroma če bo do nje prišlo, jo bo do konca mandata zmanjšala. Ministrstvom bodo z rebalansom na novo dodeljena in omejena sredstva. Glavno vlogo bo imel finančni minister , ki bo imel možnost zavrniti vse zakone, ki bi preveč posegali v javne finance ali bi imeli slab učinek na gospodarstvo. Zadolževanje občin se bo omejilo, hkrati se bo zmanjšala tudi njihova samostojnost, tako da bo več skupnih medobčinskih služb.

Rezanje javne porabe bo najbolj ostro v prvih dveh letih mandata, pri čemer naj bi bila glavnina ukrepov usmerjena v boljšo izkoriščanje razpoložljivih virov, med drugim tudi v boljše izkoriščanje sredstev EU.

Kot pišejo Finance, jim včeraj nihče izmed sogovornikov ni želel povedati, komu in koliko bodo rezali. Zato, dokler ni konkretnih predlogov, ni mogoče oceniti, ali so izvedljivi.

Samooskrba

Samooskrba s hrano: Povečanje samooskrbe. Subvencije se vežejo na prehrano, ki se trži, in ne le proizvaja. V mestih spodbujanje odprtja trgovin s slovensko hrano in promocija hrane. Finance ugotavljajo, da morajo ti programi temeljiti na družinskem podjetništvu, subvencioniranje vsevprek ni potrebno.

Sklad kmetijskih zemljišč: Odpravil bo koncesijsko upravljanje gozdov, razen za gorske kmetije. Les je smiselno predelati doma, kmetijsko zemljo pa naj obdelujejo kmetje. Poslovni dnevnik ugotavlja, da zemljo s pogledom na morje v najem dobivajo hobi kmetje in pozdravlja sistem, ki bo to spremenil.

Zavod za zaposlovanje : Postopoma se preoblikuje v agencijo za delo, ki je lahko tudi začasni zaposlovalec. Zavod skrbi za obvezno vključevanje prejemnikov pomoči in jih napotuje denimo na sezonsko delo. Poslovni dnevnik meni, da je to dobro za podjetja, ki potrebujejo sezonske delavce.

Prenova zakona o delovnih razmerjih: Zmanjšanje števila oblik zaposlitev (zdaj določen in nedoločen čas, začasno in projektno delo ...) ter okrepitev inšpekcijskih služb. Finance menijo, da če se strošek na zaposlenega zniža, ni potrebe po inšpekcijskem terorju.

Višje pokojnine

Pokojnine: Srednjeročno se povprečne pokojnine zvišajo s 60 na 72 odstotkov povprečne plače. Najprej očiščenje pokojninskega sistema, omejitev predčasnega upokojevanja (denimo odhod na zavod na zaposlovanje dve leti pred upokojitvijo), starostne pokojnine ostajajo. Usklajevanje pokojnin: 40 odstotkov z inflacijo in 60 odstotkov z rastjo plač.

Vsakršno višanje prispevkov je nesprejemljivo. Po mnenju Finance gre za račun, ki ga je izdal Desus za podporo v parlamentu.

Sodni zaostanki: Rok za reševanje zadev bi moral biti šest mesecev na prvi stopnji in tri na drugi stopnji. Poslovni dnevnik meni, da bodo za uresničevanje ciljev odgovorni predsedniki sodišč s svojim mandatom, ki bodo imeli bolj proste roke pri izbiri sodnikov, tudi pri njihovem nagrajevanju in sankcioniranju. Spreminja se kazenski postopek, nič več naj ne bi bilo sodne preiskave. Določili bi skrajne roke za odločitve v upravnih zadevah. Finance dodajajo, da nameravajo skrajšati postopke insolventnosti, prenesli pa bi tudi pristojnost za presojo zakonitosti podzakonskih aktov z ustavnega na upravno sodišče. Poleg tega bi vzpostavili precedenčni sodni sistem v okviru kontinentalnega sistema. Uvedli bi poskusni mandat za sodnike, šele nato bi sodnik lahko dobil trajni mandat - ne bodo pa jih volili na posamezno sodišče, temveč na splošno, po sodiščih pa jih bodo razporejali po potrebi.

Promet: Narejena bo nova analiza smotrnosti prometnih koridorjev, skupaj s tretjo razvojno osjo. Ta naj bi dobila tudi železniško povezavo med koroško in celjsko regijo. Poudarek naložb bo, kot kaže, na gradnji drugega tira do Kopra in modernizaciji železniške infrastrukture. Za gradnjo nove infrastrukture je predvideno sodelovanje strateških vlagateljev. Država bo v svoji lasti ohranila železniško infrastrukturo, opravljanje drugih železniških storitev pa bo, kot kaže, privatizirano.

Hkrati naj bi država predvsem v tovornem železniškem prometu omogočila konkurenco. V potniškem prometu bo uveden enotna vozovnica. V cestnem prometu ostaja vinjetni sistem cestninjenja osebnih vozil, elektronski sistem cestninjenja v tovornem prometu pa bo izveden, ko bo sprejeta skupna odločitev na ravni EU.

Finance ocenjujejo, da so cilji razvoja zelo visoki, zato je vprašanje, ali so izvedljivi. Velik del projektov je že dolgo predviden, a se izvedba prelaga.

Zdravstvo: Skrajšali bi čakalne dobe, povezali vse ravni zdravstvenega varstva v enoten informacijski sistem. Med zdravstvenimi ustanovami bi uvedli konkurenco - financirani bodo po opravljenih storitvah, ne po zmogljivostih. Možno je tudi, da bi uvedli sistem večjega števila ponudnikov obveznega zdravstvenega zavarovanja (zdaj je to ZZZS ). Preoblikovali bi dopolnilno zavarovanje. Poslovni dnevnik ugotavlja, da konkurenca pomeni večjo učinkovitost, optimalnejšo porabo javnega denarja, boljše storitve in nižje cene.

Spremembe pristojnosti protikorupcijske komisije

Policija, zaplembe, protikorupcijska komisija: Tožilstvo bi prenesli v okvir ministrstva za notranje zadeve; tožilstvo in kriminalistično policijo bi bolje povezali. Protikorupcijske komisije ne bi ukinili, bi pa morebiti spremenili njene pristojnosti. Podobna usoda čaka tudi računsko sodišče.

Izpilili bodo možnosti za preverjanje izvora premoženja prek davčnih postopkov. Uvedli bi možnost za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja na podlagi pravnomočne obsodbe. Pristojni uradi zdaj pri zaplembi niso dovolj učinkoviti.

Prometni prekrški in kazni: Kazni za prometne prekrške in kaznovalni postopki bodo primerljivi z drugimi evropskimi državami, to pomeni nižje kazni in predvsem možnost, da se policisti odločijo o kazni glede na nevarnost prekrška, za najhujše kršitelje so kazni neizprosne. Komentar Financ je kratek: Končno.

Prihodnost je v lesni industriji: Vse od sečnje do predelave lesa mora biti narejeno v Sloveniji. Spremembe vključujejo koncesije za upravljanje javnih gozdov in ustvarjanje razmer za razvoj panoge ter spodbujanje uporabe lesa pri gradnji. Poslovni dnevnik je pri tem ukrepu pripomnil, da smo v Sloveniji dober strateški pristop k razvoju določene panoge vedno pogrešali.

Lastništvo v podjetjih: Večji nadzor finančnega trga in zmanjšanje lastništva na četrtino ter eno delnico. Podobno bo z drugimi državnimi družbami, z izjemo energetike, infrastrukturnih podjetij in visoko dobičkonosnih družb. Finance pozdravljajo namero o privatizaciji in izstopu države iz gospodarstva, a opozarjamo, da je med izjemami, kjer bi država ostala lastnica, preveč panog in podjetij.

Upravljanje podjetij v državni lasti: Primarna naloga državnih podjetij bo dobiček, z izjemo podjetij z monopolom, ki bodo ceno uravnala tako, da bodo poslovala brez dobička. Po mnenju poslovnega dnevnika sestavljavci koalicijske pogodbe ne poznajo osnov poslovnih financ. Dolgoročni cilj mora biti najvišja tržna vrednost, ne dobiček.

Z državnimi projekti do rasti: Vlaganja z evropskimi sredstvi in javnozasebnimi partnerstvi, ob čemer bodo upoštevali zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja. Po mnenju poslovnega dnevnika je v teh časih iskanje zasebnega vlagatelja za slovenske projekte je misija nemogoče.

Prostovoljno članstvo

Prostovoljno članstvo v zbornicah: Članstvo v trgovinski, gospodarski in podobnih zbornicah bo prostovoljno. Izjema bodo prejemniki subvencij v kmetijstvu; ti bodo morali biti člani kmetijsko-gozdarske zbornice. Finance ocenjujejo, da prostovoljno članstvo spodbuja zbornice k boljšim storitvam, ne pa k izkoriščanju monopola.

Energetski projekti: Prizadevanje za čimprejšnjo gradnjo Južnega toka, proučitev gradnje drugega bloka krške jedrske elektrarne, dokončanje TEŠ 6, postavitev sončnih panelov na vse javne stavbe ... Poslovni dnevnik se sprašuje, če bo slovenski Hooverjev jez krška jedrska elektrarna. Gradnja je danes precej cenejša, saj se jih vsi otepajo.

Boj za kapital in investicije: Skrajšanje rokov za pridobitev dovoljenj, potrebnih za tuja (in domača) vlaganja tako v začetne naložbe kot v sodelovanje pri gradnji javne infrastrukture. Poslovni dnevnik ugotavlja, da kapital potrebujemo, boj na trgih zanj je hud, konkretne rešitve pa v pogodbi niso jasno določene.

Šolstvo med tretjino najboljših na svetu: Sprostili naj bi ustanavljanje zasebnih šol in vrtcev, v šolah bo več individualnega dela z učenci, učbeniki bodo elektronski, v vseh srednjih šolah bo uveden drugi tuj jezik, večji poudarek bo na tehničnem izobraževanju, matura pa ne bi bila selekcijsko merilo. Šolski kurikulum naj bi bil določen le v obrisih, učitelji pa naj bi imeli bolj proste roke pri poučevanju. Finance pogrešajo zgodnejše učenje podjetništva, ki ga je napovedovala SDS.

Tehnološka univerza

Peta univerza bo tehnološka: Država naj bi sofinancirala tudi zasebne visoke šole, ustanovila naj bi tudi novo, tehnološko univerzo, ki bo temeljila na sodelovanju z gospodarstvom. Iz javnih sredstev se bo financirala prva bolonjska stopnja, morda tudi druga, ne pa pavziranje. SID banka naj bi se vključila v financiranje razvojnih centrov, ki bodo povezani z gospodarstvom. Izdatno naj bi se povečala proračunska sredstva za raziskave, ki so usmerjene v podjetništvo in gospodarstvo. Poslovni dnevnik ugotavlja, da je večja usmerjenost visokega šolstva in znanosti v gospodarstvo nujna za razvojni preboj.

NUK 2 spet v načrtih: Težišč kulturne politike bo na jeziku in izvirni literaturi. Digitalizirali naj bi vsa temeljna slovenska knjižna dela, zgradili NUK 2, financirali štiri celovečerce na leto ter zaostrili odgovornost vodilnih za poslovanje javnih zavodov. Poleg RTV naj bi država sofinancirala regionalni tisk in elektronske medije, RTV-prispevek naj se ne bi zviševal. Po mnenju prvega poslovnega dnevnika pri nas, področje kulture ne prinaša posebnih presežkov.