Na drugem mestu (10 odstotkov) so volilci Jankovićeve Pozitivne Slovenije, sledijo volilci SLS (9) in volilci NSi (5 odstotkov). Toda na drugi strani je med tistimi, ki na to vprašanje odgovarjajo z ne, tudi 11 odstotkov volilcev SDS. Nasploh med volilci SDS o tem vprašanju ni tako enotnega menja, kot bi pričakovali. 53 odstotkov jih to, da se kandidatu za mandatarja vlade sodi na sodišču, ne moti, toda 39 odstotkom se ne zdi prav, da tak človek kandidira na to najpomembnejšo funkcijo v državi. Vprašanje pa je, ali so vprašani volilci SDS imeli v mislih Zorana Jankovića ali Janeza Janšo.
Če bi bile volitve včeraj, Virant ne bi bil v parlamentu
Iz sicer skopih izjav strankarskih prvakov "rezervne" desne koalicije je razvidno, da ti prepričljive večine (72 odstotkov) javnega menja, da ljudje, ki so v postopku pred sodiščem za kazniva dejanja, ne bi smeli kandidirati za visoke državne funkcije, ne bodo upoštevali. Če tega ne bo storil predsednik republike Danilo Türk, napovedujejo, da bodo Janeza Janšo za predsednika vlade v sredo predlagali njihovi poslanci.
Pogled na lestvico odgovorov na vprašanje, koga bi volili, če bi bile volitve v nedeljo, kaže, da bi ceno za ta korak plačali predvsem Virantova Državljanska lista in Erjavčev DeSUS. Zlasti prva, ki je z 10,6 odstotka, izmerjenih decembra lani, v januarskem Vox populiju strmoglavila na samo 1,4 odstotka, kar je daleč od praga za vstop v parlament. DeSUS pa je podporo volilcev prepolovil. Sredi decembra bi ga volilo skoraj 7 odstotkov, ta mesec pa samo še 3,7 odstotka volilcev, kar je na robu izpada iz parlamenta.
Tega se očitno zavedata tako Gregor Virant kot Karl Erjavec, zato se je njuna retorika zelo spremenila. Virant je zavrnitev vstopa v Jankovićevo koalicijo pojasnjeval z Jankovićevo pogajalsko taktiko. Najprej naj bi bil preveč trd, ob koncu pa do Virantove liste preveč popustljiv pogajalec. Zdaj svoje poslance in volilce prepričuje, da je v desno koalicijo vstopil, da bi v njeno delovanje vnesel sredinske, če ne že liberalne poteze. Priboril naj bi si status enakopravnega partnerja s pravico veta tudi na odločitve, koga vse bodo po prevzemu oblasti zamenjali na javnih funkcijah. Izkušnje iz mandata 2004 do 2008 so povsem drugačne. Takrat so koalicijski partnerji, SLS, NSi in tudi DeSUS, bolj ali manj za drobiž plesali, kot je igral Janez Janša. Kako so to ocenili volilci, se je videlo na volitvah.
Erjavec igra na Jelinčičeve strune
Prvak DeSUS Karl Erjavec je, da bi pomiril svoje bolj levo usmerjene poslance in volilce, zaigral na Jelinčičeve strune. Janša naj bi mu zagotovil, da ne bodo odpirali ideoloških tem oziroma bodo spoštovali vrednote NOB ter da bo Cerkev ločena od države. Se pravi, da tudi verouka v javnih šolah ne bo.
Toda prva neizogibna ideološka tema je že nekaj časa tu: referendum o družinskem zakoniku. Pobudniki, med njimi je tudi Rimskokatoliška cerkev, so za razpis tega referenduma že pred časom zbrali potrebnih 40.000 podpisov, vendar zahteve za razpis referenduma še niso vložili. Po nekaterih vesteh naj bi čakali do skrajnega roka, ki se izteče v začetku februarja, zato da bi ujeli roke nadomestnih županskih volitev v enajstih občinah. S tem naj bi znižali stroške referenduma - čeprav direktor državne volilne komisije Dušan Vučko tega ne potrjuje - in tako ublažili kritike, da se s tem referendumom razmetava denar davkoplačevalcev.
Drugi verjetnejši razlog pa je, da čakajo na mandatarski razplet. Če bo mandatar Janša in bi oblast prevzela desna koalicija, računajo, da bi ta v parlamentu na hitro iz zakonika črtala vse, kar RKC in desnici ni všeč in se tako izognili referendumu.
