Če bodo začeli rebalans proračuna pripravljati šele konec marca, prej kot junija ne bo sprejet, je napovedala Kamnarjeva. Ob tem je opozorila, da je v polovico leta stlačiti tako velik prihranek, kot ga potrebuje Slovenija, bistveno težje kot v celo leto. Ker je rebalans zdaj najbolj pomemben, bi bilo koristno, da bi ga sprejeli čim prej, je ponovila.
Razmišljajo samo o metanju polen pod noge?
Zdajšnja vlada, ki opravlja tekoče posle, je do sprejema rebalansa izvrševanje proračuna zamrznila. S tem po besedah Kamnarjeve zelo pomaga novi vladi: "V skrajnem primeru bi lahko to pomenilo tudi do ene milijarde evrov."
Kot je menila, smo imeli predčasne volitve zaradi ocene, da vlada v javnosti ne uživa dovolj zaupanja, zato v kritičnih časih izgublja tudi dobro pripravljene projekte tako v parlamentu kot tudi na referendumih. Kot primer je navedla interventni zakon, ki pred dvema mesecema v DZ ni dobil podpore, po prisegi novega DZ pa so se družno pohvalili, kako so o njem dosegli sporazum celo s socialnimi partnerji.
Podobno se dogaja s svežnjem šestih zakonov, ki jih je vlada poslala v DZ prejšnji teden. "Ko jih je vlada septembra, tik preden je začela opravljati tekoče posle, pospremila v parlament, niso dobili podpore. Zdaj pa so nam poslanci kar sami sporočili, da bi bilo pa vendarle dobro, če bi jim te nujne zakone poslali," je povedala.
Tako obnašanje se ji ne zdi primerno. "Ne razumem, ali razmišljajo o vsebinah ali samo o tem, kdo bo komu polena pod noge metal. Drugače si tega početja ne morem razložiti," je dejala.
Finančni minister z veliko močjo
Novi vladi je Kamnarjeva priporočila, naj ohrani dobre delavce, ne glede na to, v kateri stranki so, slabih pa se znebi. Najslabše bo, če bodo ljudi merili po strankarski pripadnosti, naj jih raje po njihovih rezultatih dela, je priporočila.
Združevanje ministrstev bi se Kamnarjevi zdelo smiselno, če bi za nekatere zaposlene ugotovili, da so presežna delovna sila ter zanje poiskali delo bodisi v javni upravi bodisi zunaj nje. "Prepričana sem, da bi takšno združevanje med javnimi uslužbenci pripeljalo do precejšnjega nezadovoljstva," je dodala.
Spregovorila je tudi o Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN). "Če bi AUKN izvajal samo tisto, kar piše v zakonu, če bi imeli izdelano strategijo in letni program upravljanja, bi skrbel samo za izvedbo, nič drugega. Ne bi si mogel izmišljevati in reči, zdaj bodo pa elektropodjetja vložila denar v NKBM, ker ga imajo pač na računu," je menila.
Finančni minister bi moral imeti po njenem mnenju veliko moč. "Moral bi imeti veto na sprejemanje vladnih odločitev, dobro bi bilo, da bi bil nestrankarski človek, pa še po naravi bi moral biti izjemen škrt," je dejala in dodala, da bi imel tako skupaj s plačno politiko v rokah polovico proračuna.
