Vodja delovne skupine za utemeljitev predloga ustavnih sprememb za vnos t.i. zlatega pravila v ustavo bo minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, njegov namestnik bo minister za pravosodje Aleš Zalar. Ta bo vodil tudi delo skupine pravnih strokovnjakov glede pravnih dilem, ki se odpirajo pri tem vprašanju. Člani delovne skupine bodo še finančni minister Franc Križanič, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žeks, generalna sekretarja vlade Helena Kamnar in direktorica vladne službe za zakonodajo Ksenija Mihovar Globokar.

Pahor je zadovoljen, da je DZ danes ustanovil ustavno komisijo, ki je potrebna za začetek postopka o uresničitvi torkovega dogovora vrha parlamentarnih strank, da bodo v DZ vložile predlog ustavne spremembe, s katero bi v ustavi določili najvišjo dovoljeno višino javnega dolga. Prepričan je, da bo tudi predsednik DZ Gregor Virant, ki bo komisijo vodil, predlagal svojo delovno skupino strokovnjakov za čim boljšo pripravo ustavnih sprememb.

Premier ocenjuje, da je v pogajanjih o vsebini zlatega pravila pričakovati še mnogo različnih stališč in dilem, o čemer pričajo tudi podobni postopki v nekaterih drugih članicah območja evra. Vseeno pa se je treba po Pahorjevih besedah zavedati, da med voditelji območja evra obstaja strinjanje, da mora biti obveznost izravnanega proračuna oziroma omejitve dolga tako stroga, da vlade, če je ne spoštujejo, padejo. Za to je najbolj primerna sprememba ustave.

Gladko ne bo šlo

Pahor tako meni, da kljub načelnemu dogovoru predsednikov parlamentarnih strank postopek ne bo šel gladko. To, da je politika dosegla soglasje, je po njegovem prepričanju izjemnega pomena, a s tem je politika šele začela pot, ki bo trnova. Ker pa pričakuje, da bo v fiskalnem paktu, ki sedaj nosi ime pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju gospodarske in denarne unije, pisalo, da mora iti novo fiskalno ali zlato pravilo v ustavo. To pravilo sicer določa, da morajo biti proračuni članic evrskega območja "uravnoteženi ali v presežku". V tej luči je po njegovi oceni prav, da Slovenija pri tem ne zaostaja.

Vlada je sicer po besedah Križaniča v okviru svojih pristojnosti pooblastila Pahorja za pogajanja o tej novi medvladni pogodbi, ki naj bi postavila temelje dolgoročne fiskalne in gospodarske stabilnosti v območju skupne valute in celotni uniji. Pahor pričakuje, da bo od DZ dobil mandat za polna pogajanja na vrhu, poslancem pa bo z ministri tudi podrobno pojasnil vsebino medvladne pogodbe.

Po Križaničevih besedah naj bi nova pogodba omogočila učinkovito gospodarsko upravljanje v evrskem območju in postavila neizogiben pogoj za koordinirano zadolževanje članic območja skupne valute. Pogodba naj bi pomagala k razrešitvi trenutne krize v območju evra in pripomogla k povratku rasti.