Vodje strank so se dogovorili, da bodo poslance v državnem zboru pozvali, naj podprejo začetek postopka za spremembo ustave, pri čemer pa ne bo smelo biti govora o spremembi tega najvišjega pravnega akta države v povezavi s katero koli drugo zadevo. »Brez pogojevanja, brez skušnjav,« je slednje pokomentiral Pahor. Strokovno utemeljitev predloga bo pripravila vlada, v proceduro pa ga bodo vložile poslanske skupine.

O konkretnih številkah glede zgornje meje zadolževanja včeraj vodje strank sicer niso govorili. Evropska pravila dovoljujejo največ 60-odstotni javni dolg, slovenski pa po Pahorjevih besedah »ta hip« znaša med 45 in 50 odstotki bruto domačega proizvoda (BDP). Predlog novega zakona o javnih financah omenja zgornjo mejo zadolževanja države pri 48 odstotkih, ni pa nujno, da bo ta številka tudi obveljala pri spremembi ustave. Katero koli mejo bo že predlagala vlada, bo ta slednjo morala dodatno strokovno utemeljiti, je napovedal Pahor.

Oživitev strankarske koordinacije o zadevah EU

Dolg države bo tako v prihodnosti postal ustavna kategorija, kar je pomembno sporočilo tako državljanom in finančnim trgom kot tudi evropskim partnerjem. Velja poudariti, da se bo že čez dva tedna Pahor v Bruslju udeležil izrednega vrha EU, ko se bodo države dogovarjale o zadnjih podrobnostih fiskalnega pakta. Ta bo kot mednarodni sporazum evropske države zavezal k večji disciplini in »uzakonil« največ polodstotni strukturni primanjkljaj.

Kot je na naše vprašanje odgovoril Pahor, naj bi parlamentarna razprava o določitvi zgornje meje javnega dolga vključevala tudi vprašanje strukturnega primanjkljaja. To ne pomeni nič drugega, kot da se Slovenija že pripravlja na nova fiskalna pravila območja evra. Oziroma kot je dejal prvak SDS Janez Janša: »Zaključim lahko, da slovenska politika ne nasprotuje temu, da se potem, ko je nastala monetarna unija, ta poglablja v smeri fiskalne unije.« Po njegovem gre za »vsebinsko spremembo dosedanjih slovenskih stališč«, do česar pa ni prišlo čez noč.

Znano je, da omenjeni fiskalni pakt ob tem, da določa največ 0,5 odstotka strukturnega primanjkljaja (to je primanjkljaj, ki ne upošteva učinkov gospodarskega cikla – torej močne konjunkture ali recesije), govori tudi o tem, da je lahko ta višji v državah, ki imajo dolg občutno pod 60 odstotki BDP. In prav slednje je včeraj izpostavil premier. »Slovenija obvlada svoj dolg daleč pod maastrichtsko mejo,« je poudaril. Ali to pomeni, da si bomo privoščili višji deficit, bo jasno v naslednjih mesecih.

Včeraj se je politični vrh strinjal tudi glede oživitve instituta strankarske koordinacije glede zadev EU. Ta je v preteklosti že dobro deloval in je preprečil denimo referendum o španskem kompromisu glede liberalizacije trga nepremičnin. Tako naj bi v prihodnje pod taktirko predsednika vlade tovrstna praksa dogovarjanj spet oživela, in sicer praviloma pred vsakim Evropskim svetom. Samo lani je bilo teh kar deset, tako da se obeta dejavnejše sodelovanje vseh strank glede evropskih tem.

Da bo res tako, pričajo vsakodnevne novice o najrazličnejših z evrom in EU povezanih temah. Zadnja takšna novica je denimo ta o znižanju bonitet ne le nekaterih držav z evrom, temveč tudi skladu za zaščito evra (EFSF). Pahor v pogovoru z novinarji tega sicer ni podrobneje komentiral, je pa Janša izpostavil, da Evropa potrebuje spremembe, saj ne more biti v celoti odvisna od ameriških bonitetnih agencij. Ob številnih klicih po ustanovitvi evropske bonitetne agencije evropska komisija za zdaj tega še ni predlagala, tako da se o tem 30. januarja na vrhu v Bruslju ne bo odločalo. Bo pa razprava nedvomno potekala vzporedno s pripravo fiskalnega pakta.

O mandatarju pred vrhom v Bruslju

Da bo Pahor lahko odšel v evropsko prestolnico, bo moral predsednik državnega zbora Gregor Virant prestaviti sejo za izvolitev mandatarja s 30. na 28. januar. Sicer bi moral Pahor izbirati med udeležbo v državnem zboru, ko bo ta odločal o mandatarju, ali pa o udeležbi na vrhu v Bruslju, ko bo prav tako govor o zadevah, pomembnih za našo državo.