Višine dolga, ki ga država ne bi smela preseči, po besedah predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle, Boruta Pahorja danes še niso določili, saj mora vlada višino in strukturo ustavne omejitve najprej strokovno utemeljiti.

Predlog ustavne spremembe bo pripravila vlada, v DZ pa bi ga vložile poslanske skupine. "Strinjamo se s tem, da gredo vsi zakoni naprej v proceduro, a ne vsi po nujnem postopku," je po sestanku dejal Janez Janša in dodal, da bo današnji pogovor olajšal delo novi vladi, "katerakoli bo".

Po oceni Pahorja gre za izjemno pomembno in daljnovidno odločitev, saj bo tudi vrh EU 30. januarja najverjetneje odločil, da se obveznost omenjenega zlatega pravila v okviru meddržavnega sporazuma o fiskalnem paktu za območje evra vpiše v najvišje pravne akte držav članic EU. To namreč predvideva tudi dogovor voditeljev držav in vlad unije iz decembra lani.

Kot posebej pomembno pri današnjem načelnem dogovoru vrha slovenske politike je Pahor izpostavil strinjanje, da se sprememba ustave z uvedbo zlatega pravila ne pogojuje z drugimi predlogi ustavnih sprememb. Predsedniki so se sicer zavzeli tudi za začetek postopka o drugih ustavnih spremembah, še posebej o tistih, ki so najbolj relevantne za prihodnost države.

Spoštovanje omejitve ali prekinitev vladanja

Premier v vnosu omejitve zadolževanja vidi pomembno sporočilo tako navznoter kot navzven. Ustavna kategorija omejitve zadolževanja bo tako vlade zavezovala in se je bodo morale držati. Vse prihodnje vlade bodo tako pred odločitvijo, da bodisi omejitev spoštujejo bodisi prenehajo vladati. Pahor je sicer izrecno zatrdil, da koordinacija predsednikov strank ne nadomešča suverene volje DZ, ki je gospodar postopka, a iz preteklih izkušnjah je po njegovih besedah moč razbrati, da takšni nasveti predsednikov parlamentarnih strank poslancem niso neuslišani.

Z uvedbo zlatega pravila se po Pahorjevih besedah sproži tudi mehanizem, ki avtomatično regulira izvedbo referendumov s fiskalno vsebino. Ustavno sodišče bi namreč tako imelo jasno ustavno podlago pri presoji upravičenosti referendumov. Pahor zagotavlja, da ne gre za omejevanje pravice ljudi do referendumskega odločanja, temveč za preprečevanje, da zadolženost onemogoči suverenost države.

Proračuni članic uravnoteženi ali v presežku

Vlada sicer današnji dogovor razume kot dodatno navodilo pri oblikovanju besedila predloga ustavne spremembe za uvedbo zlatega pravila. Gre predvsem za definicijo dolga in morebitne druge vsebinske elemente pravila, kot so strukturni primanjkljaja in višina državnih poroštev. Fiskalno ali zlato pravilo v osnutku fiskalnega pakta sicer določa, da morajo biti proračuni članic evrskega območja "uravnoteženi ali v presežku".

Načelo uravnoteženega proračuna pomeni, da strukturni primanjkljaj, to je primanjkljaj, ki ne upošteva učinkov gospodarskega cikla - torej močne konjunkture ali recesije, na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Predlog zakona o javnih financah, ki ga je vlada minuli teden v paketu z nekaterimi drugimi zakoni poslala v DZ, določa zgornjo mejo zadolževanja države pri 48 odstotkih BDP, obseg poroštev države pa naj ne bi smel preseči 20 odstotkov BDP.

O mandatarju se bo glasovalo 28. januarja

Predsedniki parlamentarnih strank so po Pahorjevih besedah danes tudi sklenili, da DZ predlagajo, da se seja, na kateri bo DZ vnovič odločal o kandidatu za mandatarja, s 30. januarja prestavi na 28. januar. 30. januarja se mora namreč Pahor, ki je tudi poslanec, udeležiti vrha EU. Pred vrhom bo šel premier z omejenimi pristojnostmi v DZ po poln mandat za pogajanja na vrhu.

Predsedniki strank so se odločili tudi, da bo DZ obravnaval paket šestih zakonov, ki jih je v proceduro poslala vlada in naj bi odgovorili na nekatere ključne izzive. Prioritetno in vzporedno z ustavnimi spremembami se bo obravnavalo predlog zakona o javnih financah, za ostale pa bo kolegij predsednika DZ odločil, ali se obravnavajo po nujnem ali navadnem postopku.

Poleg novega zakona o javnih financah gre še za predlog zakona o razvojnem načrtovanju, novele energetskega zakona, novele zakona o prevzemih, novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter novele zakona o hipotekarni in komunalni obveznici.

Predsedniki so se na koncu odločili še za obuditev nekdanje uveljavljene prakse koordinacije parlamentarnih strank za evropske zadeve. Koordinacijo bo praviloma vodil premier, njen sklic pa bodo lahko predlagali tudi predsedniki posameznih strank. Predvidoma se bo koordinacija sestala pred vsakim vrhom EU.