Pod vplivom mednarodnih razmer se je v Sloveniji na začetku tretjega četrtletja nadaljevala nizka gospodarska aktivnost. Po ugotovitvah Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) sta se oktobra znižala tako izvoz (za 7,1 odstotka) kot uvoz (za 9,5 odstotka), prav tako pa sta se zmanjšala tudi industrijska proizvodnja, ki se je začela upočasnjevati že sredi lanskega leta, in vrednost gradbenih del, kjer je aktivnost na najnižji ravni od začetka krize. Kazalnik gospodarske klime kaže, da se bo nizka gospodarska aktivnost nadaljevala tudi v prihodnje.

V zadnjih mesecih prejšnjega leta so se še naprej poslabševale tudi razmere na trgu dela. Konec lanskega leta se je število brezposelnih povečalo na 112.754, kar je 50.000 več kot ob začetku krize oktobra 2008. Povprečna neto plača se je na medletni ravni po zaslugi rasti v zasebnem sektorju (v javnem sektorju povprečna plača stagnira) nominalno povečala za 2,4 odstotka, realno, ob upoštevanju inflacije, pa za 0,7 odstotka.

Še naprej stagnira tudi kreditna aktivnost domačih bank. V prvih enajstih mesecih lanskega leta se je obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem zmanjšal za skoraj 230 milijonov evrov, medtem ko so bili v enakem obdobju leta 2010 zabeleženi neto prilivi v višini 1,1 milijarde evrov. Banke so oktobra nadaljevale neto odplačevanje tujih kreditov, ki je v desetih mesecih leta skupaj znašalo 1,4 milijarde evrov, kar je za desetino več kot v enakem obdobju predhodnega leta. Nadaljevalo se je tudi slabšanje kakovosti bančne aktive, saj je obseg slabih terjatev konec oktobra s 5,1 milijarde evrov predstavljal že dobro desetino vseh terjatev.

Bolj optimistični so rezultati bilance javnofinančnih prihodkov in odhodkov. Po podatkih ministrstva za finance se je v prvih devetih mesecih lanskega leta medletna rast javnofinančnih prihodkov povečala za 5,1 odstotka, rast odhodkov pa za 1,6 odstotka. Primanjkljaj javnih financ je v prvih devetih mesecih lanskega leta tako znašal 1337 milijonov evrov, kar je 332 milijonov evrov manj kot v enakem obdobju leta 2010.

V lovu za 700 milijoni evrov

Čeprav smo v lanskem državnem proračunu odhodke znižali za 288 milijonov evrov in tako zmanjšali primanjkljaj s predvidenih 4,7 na 4,3 odstotka BDP, pa bo po ocenah ministra za razvoj Mitje Gasparija letos za izpolnitev zavez iz pakta stabilnosti treba glede na veljavni proračun privarčevati še 700 milijonov evrov.

Sindikati in delodajalci, ki jim je na včerajšnji seji ESS vlada v odhodu predstavila aktualne makroekonomske kazalce, so si, kar zadeva oceno stanja, dokaj enotni, razhajajo pa se glede ukrepov. Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ugotavlja, da se želi javne finance stabilizirati na račun socialne države. "Zmanjševanje izdatkov za pokojnine in socialne transferje je napačna pot. Rešitve, ki jih diktirajo evropska komisija, ECB in mednarodni denarni sklad (IMF), sodijo v arzenal zgodovine neoliberalizma, ki se je pokazal kot neučinkovit in ne omogoča poti k vzponu gospodarstva," je ocenil Semolič. Po prepričanju sindikatov bi morali vso energijo usmeriti v spodbujanje investicijskega cikla in ustvarjanje delovnih mest, ter v ukrepe, ki bi omogočili, da banke končno začnejo kreditirati gospodarstvo.

Zamrznitev tudi v drugi polovici leta?

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je na osnovi predstavitev ugotovil, "da se na neki način že predpostavlja zamrznitev plač v javnem sektorju v drugi polovici leta". "Čeprav je to rekla vlada, ki odhaja, pa nismo tako naivni, da ne bi razumeli, da je to domneva katere koli vlade," je dejal Štrukelj in opozoril, da bi v tem primeru sledile sindikalne aktivnosti. Po njegovem mnenju bi bilo treba najprej varčevati pri kapitalskih dobičkih in obremeniti najbogatejše.

Delodajalci po drugi strani menijo, da je položaj javnih financ še slabši, kot ga slika vlada. Pri tem opozarjajo, da zgolj s 65 milijonov evrov težkim interventnim zakonom pač ne bomo prišli do 700 milijonov evrov prihrankov. Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, je povedal, da so glede realizacije zahtev pakta stabilnosti mnenja sicer deljena, vsi pa se strinjajo, da tega denarja ne gre iskati na strani investicij. "Prepričani smo, da se da le z rastjo gospodarstva in večjimi prilivi stabilizirati javne finance," pravi Smole. V Združenju delodajalcev Slovenije ob tem menijo, da so nujne tudi sistemske rešitve v reformi trga dela, pokojninski in zdravstveni reformi ter v izboljšanju poslovnega okolja. Zlasti glede reforme trga dela so njihovi pogledi še naprej precej drugačni od stališč sindikatov.