Mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus je dejal, da so se v preteklem letu ukvarjali s celotnim projektom izgradnje džamije in da je komisija po zaključku natečaja 3. oktobra 2011 v predvidenem roku prejela 44 projektov. Od tega se je komisija odločila za šest projektov, ki so prišli v ožji izbor. "Zdaj smo korak bližje k džamiji. Ko bomo postavili temeljni kamen, lahko javno govorimo o džamiji. Do takrat nas čaka še veliko dela," je poudaril. Za islamsko skupnost pa je po njegovem mnenju pomembno, da je izbrani projekt arhitekturnega biroja Bevk Perović zelo funkcionalen.

"Gre nam na roko tudi to, da se lahko gradi po delih, tudi odziv javnosti je bil pozitiven," je dejal. Ob tem je opozoril na leto 1982, ko je bil izpeljan natečaj za idejno zasnovo džamije, a Ljubljana ni bila pripravljena urediti vseh potrebnih dovoljenj. "Upam in hočem verjeti, da je prišel čas, ko nam odgovorni v občinski administraciji želijo pomagati, da pridemo do gradbenega dovoljenja v razumnem času, to je do marca 2013," je poudaril. A hkrati izrazil bojazen glede administrativnih ovir, ki bi lahko zapletle ves proces. "S to razstavo izpolnjujemo svojo obvezo, da bomo pokazali strokovni in širši javnosti vse projekte natečaja za idejno in projektno rešitev islamskega versko kulturnega centra v Ljubljani. Namen razstave je da tisti, ki se niso uspeli uvrstiti v finale, primerjajo sami svoje rešitve z nagrajenimi in na ta način preverijo, kakšna so bila merila ocenjevalne komisije," je izpostavil ljubljanski podžupan in predsednik ocenjevalne komisije Janez Koželj.

Koželj je prepričan, da je slovenska družba danes dozorela in postala multikulturna, kar je nujno potrebno, da se tak projekt uresniči. Za arhitekte pa je džamija po njegovih besedah življenjski projekt, ki je izjemnega pomena za vzpostavljanje multikulturnega dialoga, ki ga Evropa tako zelo potrebuje. Džamija bo stala na 11.000 kvadratnih metrov velikem zemljišču med Parmovo in Kurilniško ulico. Islamska skupnost je za nakup okoli 4,5 milijona evrov vrednega občinskega zemljišča najela posojilo v višini 2,6 milijona evrov, ki ga še odplačuje, računajo pa tudi na pomoč donatorjev iz tujine. Zmagovalec bo za nagrado prejel 30.000 evrov, ki jo prispeva islamska skupnost. Poleg zmagovalca je nagrajenih še pet drugih projektov. Danes zvečer pa bo na gradu Fužine srečanje slovenskih arhitekturnih birojev, ki so se uvrstili v finale natečaja. Predstavili bodo svoja dela, ki jih bosta komentirala mufti Grabus in Koželj.