Pahor je ponovno ugotovil, da se svet še bolj hitro vrti in da Slovenija vse bolj trdno stoji. "Vlada mora to za nas zelo kvaren položaj regulirati vsaj toliko, kot je v njeni moči. Zato tudi ta paket ukrepov. Ni pa zadosten, da bo spremenil zrenje ne samo bonitetnih hiš pač pa tudi ECB in Evropske komisije," je danes po seji vlade pojasnil Pahor.
Izpostavil je, da je zdaj odgovornost izvoljenih politikov, da najdejo najboljšo pot, ki bo ustrezala tako slovenskim državljanom kot sposobnosti tistih, ki bodo prevzeli krmilo, da Slovenijo vrnejo tja, kjer je bila ob koncu prejšnjega mandata, torej jeseni 2011. "Kljub padcu pomembnih reform je bila na robu zdravega jedra. Če pa se bo to stanje nadaljevalo, bomo zdrsnili na finančno obrobje evroobmočja. To je situacija, ki je Slovenija ne potrebuje," je poudaril Pahor.
Kritično do bonitetnih ocen
Gaspari je dejal, da mednarodne agencije marsikaj pišejo v svojih ocenah in da je to njihova pravica. Izpostavil je, da se marsikdaj zmotijo, da so bile velikokrat soudeležene pri slabih ocenah, ki so povzročile škodo državam in podjetjem. "Veliko ne bi dajal na tovrstne članke," je dejal.
Ob tem pa je poudaril, da se nam, če bomo nadaljevali prakso interventenga zakona, obeta, da nam bo kredibilnost še bolj padala. "Če rečete, da boste sprejeli resen ukrep, ki bo težek 300 milijonov, potem pa sprejmete ukrep, ki je težek 65 milijonov evrov, boste težko koga prepričali, da ste v dobri veri to naredili. Lahko so bili dobri nameni, a rezultat je slab," je poudaril.
Minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič je poudaril, da je Slovenija evropski sever in ne jug. "Moramo pa si urediti javne finance in dati signal, da smo jih sposobni urediti hitro, kar lahko naredi vlada s široko podporo," je dodal.
Podaljšana zamrznitev proračuna
Vlada je na današnji seji sklenila tudi podaljšati s 1. januarjem uveljavljeno zadržanje izvrševanja državnega proračuna za leto 2012. Ukrep bo veljal vse do uveljavitve rebalansa proračuna, katerega pripravo bo vlada Pahorja prepustila novi vladi.
"Javne finance trenutno obvladujemo z zamrznitvijo prevzemanja novih obveznosti," je dejal finančni Križanič in izrazil pričakovanje, da se bo vendarle oblikovala nova vlada, ki bo pripravila varčevalni rebalans in s tem našim partnerjem dala znak, da obvladujemo javne finance. Če rebalans ne bo sprejet, bo zamrznitev trajala kar celo leto in bo poraba izjemno nizka, je dodal finančni minister, Pahor pa je dodal, da potrebujemo vlado s polnimi pooblastili.
Gaspari je opozoril, da država z izjemo interventnega zakona ni ničesar storila na področju javnih financ. Brez ukrepanja bi bilo letos za približno 10,3 milijarde proračunskih odhodkov, a po programu stabilnosti bi lahko znašali le 9,6 milijarde evrov. Interventni zakon bi moral prinesti 300 milijonov evrov prihrankov, preostanek pa bo treba najti z rebalansom, je dejal.
Na seji ESS o položaju javnih financ
Ekonomsko socialni svet (ESS) bo jutri obravnaval več točk, ena glavnih tem pa bodo javne finance. Predstavniki vlade, ki opravlja tekoče posle, bodo namreč delodajalcem in sindikatom predstavili aktualne makroekonomske kazalce, med drugim tudi potrebo po rebalansu proračuna.
Kot je za STA pojasnil generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole, je zelo pomembno, da bosta zbrane na petkovi seji z dejanskim stanjem javnih financ seznanila minister Gaspari in Križanič osebno. "O tem se ogromno govori, celotnega stanja pa nikjer ni mogoče dobiti," je poudaril.
Pri tem je spomnil, da je odhajajoča vlada pripravila nacionalni reformni program, a njegove ključne točke niso bile realizirane. To se po njegovih besedah odraža tudi skozi javnofinančno sliko.
Manj od seje pričakuje predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Kot je opozoril za STA, je treba upoštevati dejstvo, da bo stanje javnih financ predstavljala vlada, ki nima "praktično nobenih kompetenc", oz. ljudje, "ki se zaradi pričakovanj nove vlade ne morejo ustrezno odzvati na razpravo na to temo".
Šest jih bo romalo v DZ
Ker se v sredo v DZ ni posrečilo oblikovanje nove vlade, ki bi čim prej sprejela odgovornost za vodenje države, mora ta vlada po besedah Pahorja oceniti, katere ukrepe naj sprejema za zaščito državnih interesov. Čeprav opravlja le tekoče posle, je sprejela predloge šestih zakonov, DZ pa naj odloči, ali jih bo obravnaval.
Vlada je danes v DZ poslala predloge novega zakona o javnih financah, zakona o razvojnem načrtovanju, novele energetskega zakona, novele zakona o prevzemih, novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter novele zakona o hipotekarni in komunalni obveznici.
"Gre za zakone za katere menimo, da so nujni spričo razmer v slovenskih financah, gospodarstvu in socialnem okolju," je dejal Pahor. Vse zakone predlagajo državnemu zboru v premislek, ta pa se lahko tudi odloči, da jih ne bo obravnaval, dokler ni nove vlade. O podpori omenjenim zakonodajnim predlogom se bo Pahor v prihodnjih dneh pogovoril s predsedniki vseh parlamentarnih strank.
Zakone bi bilo koristno sprejeti
"Prepričanje vlade, ki jo vodim in opravlja le tekoče posle, je, da bi bilo za državne interese koristno, če bi se paket omenjenih šestih zakonov sprejel," je k podpori pozval Pahor. Kot je pojasnil, predlagani zakonodajni paket zagotavlja vzpostavitev bolj učinkovitih mehanizmov za obvladovanje javnih financ, izboljšanje gospodarskega okolja ter uskladitev energetskega trga s pravili EU.
Ob tem je poudaril, da slovensko vlado skrbijo razmere v mednarodnem okolju, ker dodatno zaostrujejo razmere v domačem okolju. Napovedi za gospodarsko rast v območju evra in EU niso ugodne, je dejal in dodal, da moramo sami storiti vse, kar je mogoče, da se nam ne bi položaj zaradi politične nestabilnosti še poslabšal.
