Na spletni strani so objavili, da je komisija lani načelno mnenje, da je šlo za koruptivno ravnanje, izdala v le dveh primerih - eden od obeh je bil primer takratne ministrice Katarine Kresal in najemanje stavbe za NPU. Poleg tega so spisali še vsega sedem pojasnil, eno stališče in nič mnenj, je razvidno iz njihovih javnih objav. Žurnal24 se sprašuje, kakšen je torej epilog preostalih 645 rešenih prijav sumov korupcije.

Glede na proceduro obravnave prijav na KPK bi to lahko pomenilo, da se v “večini rešenih prijav” ni potrdil sum koruptivnega ravnanja ali drugih kršitev in je zadeva zaključena z arhiviranjem ali pa so bili primeri odstopljeni drugim organom, ugotavlja brezplačnik.

Seveda obstaja še tretja možnost, da so se v preiskavi potrdili sumi koruptivnih ravnanj oziroma druge kršitve, ugotovitev pa (iz neznanega razloga) niso objavili na spletu, čeprav je iz aktov KPK jasno razvidno, da komisija v 4. fazi javno objavi vse dokumente “o ugotovljenem koruptivnem ravnanju”.

Raziskovanja, kako so bili zaključeni primeri prijav korupcije, se je Žurnal24 lotil, ker ga je na to opozoril vir iz državne uprave (ki pa ne dela na KPK) in bralec, ki mu od KPK ni uspelo dobiti odgovora, kaj je z njegovo prijavo.

Na KPK so zato že pred skoraj mesecem naslovili šest vprašanj. Med drugim so vprašali, koliko načelnih mnenj je bilo izdanih v času Klemenčiča in koliko v času Draga Kosa, koliko prijav je KPK odstopila drugim organom in koliko prijaviteljem je na koncu postopka odgovorila, kaj je bilo z njihovo prijavo.

S KPK so Žurnalu24 odgovorili, da “gre za velike količine podatkov, ki so med seboj težko primerljivi ali pa sploh neprimerljivi”, saj komisija od sredine leta 2010 dela na skoraj v celoti drugačni pravni podlagi ter ima bistveno več nalog in pooblastil, zato bodo za posredovanje podatkov potrebovali več časa, kot smo jim ga dali. Čez nekaj dni pa so sporočili, da ne morejo pripraviti kredibilne statistične primerjave, za katero bi lahko prevzeli odgovornost.

Med drugim so brezplačniku poslali svojo primerjavo, ki po njihovem mnenju kaže “pomembno spremembo intenzitete dela”, saj so v 14 mesecih, odkar deluje komisija v sedanji sestavi, “izdelali kar 4.444 lastnih izhodnih dokumentov (pobud, zahtev, priporočil...)”, pri Dragu Kosu pa je bilo v 14-mesečnem obdobju 2008–2009 evidentiranih 84 takih dokumentov – kar je 52-krat manj. Prav tako v preteklosti (zaradi zakonskih omejitev) ni bilo skupnih predkazenskih postopkov, zdaj pa KPK sodeluje v več tovrstnih skupinah. Prav tako so, odkar velja novi zakon, ki to omogoča, opravili več deset “zališanj”. Dodali pa so tudi, da imajo nasploh za čas Draga Kosa “težave pri verodostojnosti podatkov”, ker so podatki, spisi in evidence deloma neurejeni in nepopolni.