S kamero smo se odpravili posnet dogajanje okrog stojnice na ljubljanski tržnici, kjer zbirajo podpise za razpis referenduma proti novemu družinskemu zakoniku. S kraja (javnega) dogodka so nas sicer že po minuti napodili, češ da nismo vprašali za dovoljenje za snemanje, kljub temu pa nam je v tem kratkem času uspelo posneti zelo zanimivo argumentiranje proti novemu zakoniku.

Občanki, ki se je približala stojnici, so sodelavci Civilne iniciative najprej razložili, da "istospolni nimajo pravice do otrok", s čimer se je Ljubljančanka takoj strinjala ter potegnila vzporednico med istospolnimi in incestnimi pari. Tudi brat in sestra ne smeta imeti otrok, je ugotavljala.

Kljub temu, da smo (novinarji) vajeni vsega hudega, pa nas je nato precej presenetil odziv enega od sodelavcev na stojnici, ki se je na idejo o incestu odzval z besedami: "Po tem zakonu bi pa lahko." S tem je seveda želel povedati, da novi družinski zakonik omogoča, da bi imela otroke tudi brat in sestra.

Pogovor smo zaradi slabe kakovosti zvoka podnaslovili, občanko, ki je želela ostati anonimna, pa smo na posnetku zameglili.

Preberite še članek Ranke Ivelje iz Objektiva: Laži, manipulacije in izmišljije

Odziv na takšno sporno pridobivanje podpisov smo najprej želeli od pobudnika referenduma proti družinskemu zakoniku in vodje civilne iniciative Aleša Primca. Ta nam je sporočil, da "ga je sodelavec s stojnice že poklical in se mu opravičil za dogodek ter nesporazum, ki je nastal v zvezi z njegovo izjavo". Sodelavec naj bi mu tudi zatrdil, da je bila nesrečna izjava "posledica tega, da ni dobro slišal celega pogovora". "Njegovo pojasnilo in opravičilo sem sprejel in prosim, da ga tudi vi, obenem pa se vam opravičujem tudi v svojem imenu," je dodal Primc.

Zagovornik pravic gejev in lezbijk ter predstavnik kampanje Za vse družine Mitja Blažič pa je dejal: "Posnetek je dokaz, da se nasprotniki družinskega zakonika za dosego svojega cilja poslužujejo vse bolj absurdnih manipulacij in laži. Tako kot je bila laž tudi to, da jim bo kompromisna različica zakonika sprejemljiva, saj je zakonodajalec prisluhnil njihovim pripombam."