Predsednik je prepozno prišel k specialistu
V bolnišnici ga bodo zadržali tudi zato, ker je bilo vnetje srednjega ušesa neznačilno za običajne oblike tovrstnega vnetja, neznačilen je bil izcedek, z mikrobiološko preiskavo pa smo odkrili dve bakteriji, ki jih sicer redko najdemo kot povzročiteljici vnetja srednjega ušesa, je razložil Žargi. Pojasnil je, da so zaradi sprememb na pljučih razširili diagnostiko tudi na druge možne vzroke, "tudi tuberkulozo in glivične okužbe, ki bi lahko prispevali k vnetju, a dodatne preiskave niso pokazale nikakršnega dodatnega elementa, ki bi pogojevalo to vnetje". Upoštevali so tudi, da je bil predsednik junija na državniškem obisku v Indiji in da je tam obiskal bolnišnico, kjer je bil v tesnem stiku z bolnimi otroki.
Po njegovem mnenju je prišlo do zapletov tudi zato, ker je prišel "Borut Pahor v bolnišnico 12. decembra v zelo slabem stanju in z močnimi bolečinami, saj mu njegove obveznosti niso dovoljevale, da bi prej obiskal specialista, vendar ni imel težav z ravnotežjem in ni bilo znakov, da je vnetje napredovalo v območje notranjega ušesa".
Čeprav so mu odsvetovali, tako strokovna direktorica UKC Brigita Drnovšek Olup, je Pahor na lastno željo bolnišnico zapustil 20. decembra, a se je zaradi poslabšanja bolezni spet vrnil 24. decembra. "Operacija je visela v zraku že od prvega sprejema, saj smo že takrat opazili veliko vnetega tkiva, ki se je še razširilo, in smo ga ob drugem sprejemu morali odstraniti. Pahor po posegu sliši bolje, težav z ravnotežjem nima, obrazni živec, ki poteka skozi srednje uho in vneto območje, pa je popolnoma neprizadet," je povedala asist. mag. Saba Battelino, ki je operacijo opravila. Battelinova kljub temu, da močno vnetje in toksini lahko povzročijo okvaro sluha, meni, da bo ostal sluh neprizadet, saj "okvare do sedaj nismo zaznali".
Glede na senzacionalistične in tendenciozne informacije v nekaterih medijih je Žargi zatrdil, da ni "nobenih drugih okoliščin ali stanj in da so neosnovane tudi govorice o raku ali kakšnem drugem redkem stanju.
"Borut Pahor v bolnišnici ne počiva, dela do polnoči, sprejema obiske, komunicira, ker - kot pravi - brez tega ne more. Ker je zaprisežen športnik, je že bolan z vadbo pretiraval. Tudi danes je izrazil željo po teku ali vsaj dvigovanju uteži, a smo mu to odsvetovali," je predsednikovo počutje opisal Žargi. Kot smo slišali, Pahorja na njegovo željo obravnavajo kot vsakega drugega državljana, je pa povedal, da "očitno v UKC Ljubljana res varčujejo, ker hrana ni dobra". Drnovšek-Olupova je pojasnila, da ima hrana v UKC Ljubljana potreben certifikat, a je bolnišnična hrana vedno drugačna od domače.
Statistika kaže, da ima zaplete pri akutnem vnetju srednjega ušesa nekaj odstotkov otrok in odraslih.
Zdravstveno stanje državnikov ni nujno javno
Kaj mora javnost izvedeti o zdravju državnika, je vprašanje, ki se ponavlja vsakič, ko visoki predstavnik naroda zboli. Tako je bilo ob bolezni predsednika Janeza Drnovška, ki so ga leta 1999 operirali v Ljubljani zaradi rakave tvorbe na ledvici, in uradna sporočila so bila zelo skopa. Drnovškova bolezen je bila prva izkušnja Slovenije z bolnim državnikom, začetno obveščanje pa so novinarji takrat ocenjevali kot "nerodno", skopo in previdno. Šele leta 2006 je o metastazah na pljučih in jetrih ter o zdravljenju precej odprto spregovoril Drnovšek sam. Leta 2005 so zaradi suma na ukleščeno kilo v takrat še Splošni bolnišnici Maribor operirali predsednika vlade Janeza Janšo. O tem so javnost obvestili, Janša pa je dejal, da mora biti "javnost o zdravstvenem stanju ključnih političnih oseb obveščena". O operaciji predsednika Danila Türka zaradi malignega bolezenskega tkiva na prostati, ki so jo opravili v bolnišnici v Innsbrucku, smo izvedeli dan po posegu.
Znana primera iz sveta sta bili bolezni nekdanjih predsednikov Mitterranda in Tuđmana. Pri obeh so dejansko stanje dolgo prikrivali. Zelo populistično pa je pred dnevi o svoji bolezni spregovoril venezuelski predsednik Hugo Chavez, ki je pri tem celo osumil ZDA, da z rakom zastrupljajo latinskoameriške predsednike, saj je za rakom na ščitnici zbolela tudi argentinska predsednica Christina Kirchner, raka pa so diagnosticirali tudi brazilski predsednici Dilmi Rousseff, njenemu predhodniku Luizu Inaciu Luli da Silvi in paragvajskemu predsedniku Fernandu Lugu.
