Anketa Episcentra, objavljena konec lanskega decembra, je pokazala, da smo Slovenci dobri napovedovalci dogodkov. 37 odstotkov vprašanih je namreč menilo, da Borut Pahor ob naslednjem božiču ne bo več predsednik vlade. Anketiranci seveda niso uspeli predvideti, da bo Pahor ob naslednjem božiču zgolj premier, ki opravlja tekoče posle. 4. decembra so bile namreč izvedene predčasne volitve, do vlade pa še nismo prišli predvsem zaradi enakomerne porazdeljenosti poslanskih sedežev med relativnim zmagovalcem Pozitivno listo Zorana Jankovića (28 poslanskih sedežev) in SDS Janeza Janše (26 poslanskih sedežev) in nesposobnosti za dogovor veljakov strank, ki so prestopile parlamentarni prag.

In kako je prišlo do predčasnih volitev?

Pahor je v začetku 2011 strasti skušal miriti s "fokusom vladnega dela“ in razvojno klavzuro, medtem ko so ministri s premierjem na čelu še naprej uhajali "po svoje". Pahor na primer ni upošteval poziva računskega sodišča za razrešitev finančnega ministra Franca Križaniča, Gregor Golobič je tik za tem izrekel, da vlada v tem mandatu ne bo rešila krize … Kljub temu se ni zgodilo nič pretresljivega, Pahor je kot po tekočem traku prosto po Henryju Fordu zavračal in/ali ignoriral vse pozive k odstopu.

Marca so vlado pretresale afere okoli ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal, tudi v povezavi z afero Hypo, domnevnim utajevanjem davkov pri nakupu luksuznih vozil iz tujine, bodla sta se tudi (vladna) Erjavčeva stranka DeSUS in Golobičeva Zares. V prvi so trdili, da je druga močno vpeta v razne lobije, tisti čas so se v medijih pojavile še govorice o Pahorjevem jemanju mamil. Kresalova in Zalar sta se konec meseca nato odpravila na turnejo po Sloveniji, "da bi slišala komentarje s terena".

Srečni skupaj sredi leta 2010 (Foto: Jaka Adamič).

Sredi meseca aprila je potekal referendum o zakonu o malem delu, ki je pogorel. V naslednjih dneh so se ponovno vrstile zahteve po Pahorjevem odstopu in odstopu ministra Ivana Svetlika. Zahteve so prišle tako s strani Pahorjevih političnih (takrat še) zaveznikov kot tudi nasprotnikov   – odstop so zahtevali Golobič, Janša, Radovan Žerjav, proti so bili denimo Kresalova, Dušan Kumer in Franco Juri. Oglasil se je Pahor in dejal, da še vedno ne vidi razlogov za svoj odstop.

Konec aprila je odstop napovedal minister za visoko šolstvo Golobič, z izstopom iz koalicije so vse glasneje tudi grozili v DeSUS, postalo je tudi znano, da bo junija potekal "superreferendum“, na katerem se je glasovalo o pokojninski reformi, zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva. Zgodilo se je najhuje: DeSUS je v začetku maja izstopil iz koalicije, Golobič je uresničil grožnjo in odstopil kot minister, vsi trije zakoni so na superreferendumu padli.

A kljub polomu se Pahor ni dal. Dejal je, da z morebitnim odstopom z mesta predsednika vlade ne želi povzročiti politične krize, namesto tega je napovedal pogovore s socialnimi partnerji in pripravo nove pokojninske reforme. Križem rok ni (več) sedel predsednik republike Danilo Türk in se zavzel za rekonstrukcijo vlade. "Če bi imel možnost razpustiti parlament, bi bil danes zelo blizu temu, da se za kaj takega odločim,“ je povedal v nagovoru državljanom po padcu referendumov. Nezadovoljstvo z vladnimi prizadevanji okoli reform je takrat izrazila tudi Evropska komisija.

Pahor je sredi junija povedal, da zaupnice v parlamentu ne bo iskal, saj jo je našel v svoji stranki. Da se nekaj počasi pripravlja, je nakazovala postavitev spletne strani Gremonavolitve.si, kjer so se zbirali podpisi državljanov za razpis predčasnih volitev. Ustanovitelji spletne strani so bili Gregor Virant, Matej Lahovnik, Marko Pavliha, Rado Pezdir, Janez Šušteršič in Žiga Turk, torej "resetiranci“, ki so danes – z izjemo Lahovnika in Turka – člani ali sodelujoči v Virantovi stranki Državljanska lista Gregorja Viranta.

Resetiranci (Foto: Matej Povše).

Da bi se olajšala pot do predčasnih volitev, je SDS s predlogom ustavnih sprememb (ki v politični javnosti niso bile vzete resno oziroma za uresničitev ni bilo prave volje), Pahorju pa ni pomagalo niti to, da se je v tistem času na spletu pojavil tudi posnetek premierjevega off the record pogovora z novinarji. Kljub skorajšnjemu mednarodnemu incidentu, ki je bil povzročen s premierjevim pretiranim zaupanjem predstavnikom sedme sile, je Pahor še vedno izražal prepričanje, da vladna barka pluje v smeri konvoja držav, ki gredo v varno pristanišče.

Koalicijo je konec junija zapustila stranka Zares, kolateralna škoda pa je bil odstop treh Zaresovih ministric, in sicer Darje Radić, Irme Pavlinič Krebs in Majde Širca. S tem so v ponedeljek, 27. junija v vladi ostali le še stranki SD in LDS. Pahor je izpadel z Vox populijeve lestvice priljubljenosti. Vodenje ministrstev so prevzeli Pahor, Aleš Zalar in Boštjan Žekš. Janša je konec julija izjavil, da bo za popravilo situacije v Sloveniji potreben celoten naslednji mandat, sredi avgusta je nato nepreklicno odstopila še Kresalova. Pahor se je nekaj dni kasneje končno vdal in napovedal, da bo zaupnico vladi vezal na imenovanje novih petih ministrov.

Odstop Zaresovih ministric (Foto: Bojan Velikonja).

Konec avgusta je z mesta predsednika DZ odstopil še Pavel Gantar, zadnji del Zaresove zapuščine na oblasti, na njegovo mesto je bil imenovan Ljubo Germič. In očitno se Pahor iz preteklosti, ko je glasovanje o zaupnici pokopalo že dve vladi, ni naučil nič. Zaupnica ni bila izglasovana, tako je Pahor postal tretji predsednik vlade, ki je predčasno zaključil mandat. Türk je po burnem letu ocenil, da je kriza nastala v parlamentu, Pahor pa povedal, da je "morda dajal potuho ljudem, ki niso bili dorasli svojim nalogam“. Kandidata za novega mandatarja po izglasovani nezaupnici ni bilo, predsednik republike je agonijo končal in napovedal, da bo parlament razpustil 21. oktobra.

Vse do imenovanja novega mandatarja se politična kriza nadaljuje. Borut Pahor je namreč še vedno "premier v odstopu" oziroma "predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle" in navkljub predčasnim volitvam očitno ni prave politične volje ne po imenovanju mandatarja ne po sestavi močne, trdne in enotne koalicije, ki bi Slovenijo z vsemi prebivalci vred popeljala skozi čeri razburkanega evrskega morja. Ali kot je premier pojasnil v novoletni poslanici (poslana iz ljubljanskega UKC), Slovenija je zaradi trenutne politične situacije, v kateri že četrt leta vlada administracija z omejenimi pooblastili, obstala.