Kot je pojasnil Kerševan, je ustavno sodišče pri svojih pristojnostih vezano na zakon in ustavo, ki nima nobene omejitve glede tega, o kakšnem vprašanju se lahko izvede referendum. Edina omejitev je določena v zakonu o referendumu in ljudski iniciativi, ki pravi, da ustavno sodišče lahko ugotovi, da bi z zavrnitvijo zakona na referendumu ali z njegovo odložitvijo uveljavitve lahko nastale protiustavne posledice.

Toda sodišče v to zelo široko ustavno pravico do referenduma ne more posegati preko pooblastil, ki jih dajeta ustava in zakon, poudarja Kerševan. Vprašanje primernosti odločanja ustavnih sodnikov o referendumu, je tako po njegovih besedah nedvomno pomembno in se je ustavno sodišče z njim deloma srečalo že pri referendumu o pokojninski reformi.

Pooblastila v 90. členu ustave ni

Tudi predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič je namreč v ločenem mnenju, ki ga je podal ob odločitvi o referendumu o družinskem zakoniku, zapisal, da 90. člen ustave govori o tem, da se referendum ureja z zakonom, kar pa ni nujno, da to tudi pomeni, da se z zakonom lahko določa tudi, kdaj je referendum dopusten. "To naj bi šlo po mojem mnenju le ustavi, saj je določanje zakonodajnih pristojnosti - torej tudi tega, kdaj je referendum dopusten - ustavna, ne zakonska materija, razen če bi ustava za to zakon izrecno pooblastila. Tega pooblastila pa v 90. členu ustave ni," je zapisal.

Zakonsko pooblastilo, ki ga daje zakon o referendumu ustavnemu sodišču, da ugotavlja možnost nastanka neustavnih posledic, je zato v neskladju z ustavo, je prepričan nekdanji ustavni sodnik Janez Čebulj. Kot je Čebulj še poudaril, je sam na to opozarjal že pri prejšnjih referendumih, pri čemer je tudi on izpostavil referendum o pokojninski reformi. Ustavno sodišče je namreč v takem primeru postavljeno v zakonodajni postopek in izvršuje neko pristojnost, ki mu ni dana z ustavo in pomeni poseganje v zelo široko ustavno pravico odločanja na referendumu, je pojasnil Kerševan. Po njegovih besedah ustavno sodišče zaradi takih razlogov referenduma ne more prepovedati.

To je nekaj, "o čemer bo treba še razpravljati", dodaja. Po ocenah generalnega sekretarja ustavnega sodišča je namreč glede tega glavna težava v naši družbi nerazumevanje, da ustavno sodišče samo ne more razrešiti vprašanja, kako široko je pri nas referendum dopusten. To vprašanje lahko razreši le državni zbor, ki lahko z ustavno spremembo omeji referendum in določi, da o določenih vprašanjih referenduma ne sme biti. To so že storili v številnih drugih državah, pravi.

Referendum o zakoniku se lahko izvede

Spomnimo, ustavno sodišče je odločilo, da se referendum o družinskem zakoniku lahko izvede, zbiranje potrebnih 40.000 podpisov za razpis referenduma pa bodo pobudniki referenduma nadaljevali predvidoma 3. januarja. Če zakonik na referendumu pade, državni zbor leto dni po referendumu ne sme sprejeti vsebinsko enakega zakona. Je pa Kerševan poudaril, da je DZ ne glede na izid referenduma dolžan odpravljati ugotovljene protiustavnosti obstoječe zakonodaje z novimi zakoni ali z zakoni, ki ožje urejajo določena vprašanja.