V SD želijo, da se vlada oblikuje čim prej, saj od nezaupnice vladi Boruta Pahorja država nima vlade s polnimi pooblastili. To pa je v danih razmerah slabo, je med sejo predsedstva v Ljubljani v izjavi za novinarje poudaril podpredsednik SD Vlačič.

Predsedstvo SD je danes utrdilo svojo podporo Jankoviću, čeprav so nekateri na seji izrazili željo, da bi njegove aktivnosti po volitvah tekle v hitrejšem tempu. Pobudo Liste Virant, SLS in DeSUS za oblikovanje vlade narodne enotnosti pa so dobili tik pred predsedstvom in jo bodo še preučili. Vlačič je potrdil, da je SD podal pripombe na koalicijsko pogodbo in od Jankovića prejel tudi dopolnitve, ki jih je na koalicijsko pogodbo dala Lista Virant. Večina pripomb SD je bila po Vlačičevih besedah sprejetih, tiste, ki so jih dobili še od drugih strank, pa so še odprte.

O ministrskih mestih se v SD še niso pogovarjali, saj je "treba najprej uskladiti vsebino". Na vprašanje, ali je SD v primeru, da Janković vlade ne bo mogel sestaviti, pripravljena vstopiti v koalicijo s SDS, pa Vlačič odgovarja, da so kakršni koli scenariji sedaj še vprašanje prihodnosti. Glede aktivnosti predsednika Liste Virant Gregorja Viranta v zvezi z vlado narodne enotnosti pa podpredsednik SD pravi le, da ima vsak v političnem prostoru pravico početi, kar meni, da je prav. Opozarja pa, da bi morali biti vsi politični akterji zavezani le k eni stvari, in sicer čim prejšnji vzpostavitvi nove vlade.

Dvanajst nalog vlade narodne enotnosti

V DeSUS, Listi Virant in SLS so v svoji pobudi za oblikovanje vlade ustavne večine ali vlade narodne enotnosti, ki so jo poslali drugim parlamentarnim strankam, zapisali tudi osnutek vsebinskega mandata take vlade. Gre za dvanajst nalog, ki bi se jih morala lotiti takšna vlada, med njimi pa so tudi zagon gospodarstva in boj proti korupciji. Prvi od navedenih ciljev je zagon gospodarstva, pri katerem je zapisano, da je treba ustvariti ugodno poslovno okolje za naložbe, podjetništvo in gospodarsko dejavnost, rešiti posojilni krč in problem plačilne nediscipline ter hitro začeti izvajati nekaj velikih investicijskih projektov na podlagi javno-zasebnega partnerstva.

Foto: Tamino Petelinšek/STA

Na področju zaposlovanja so med drugim zapisane spodbude za zaposlovanje, davčna razbremenitev dela in zmanjševanje sive ekonomije. Za zagotovitev finančne stabilnosti pa treba odpraviti javni primanjkljaj do konca mandata, zlasti z zniževanjem porabe, pri čemer morajo biti odločni koraki narejeni že v prvem letu mandata. Za zagotovitev pravne države se zdi pobudnikom pomembno zagotoviti učinkovito delovanje organov pregona in sodstva ter enako obravnavo vseh domnevnih kršiteljev ne glede na njihov socialni položaj ali politični in kapitalski vpliv. Do konca leta 2015 pa je treba zmanjšati sodne zaostanke na podlagi jasnega načrta, ki določa cilje za vsako leto in za vsako sodišče posebej.

Boja proti korupciji bi se lotili z okrepitvijo pristojnih organov ter odpravljanjem povezav med politiko in gospodarstvom. Trg dela bi sicer poenostavili na način, da bi omogočili večjo prilagodljivost delodajalcem in hkrati zagotovili, da bo vsaka oblika dela nudila ustrezno raven socialne varnosti. Izboljšali bi tudi zdravstveni sistem z usmerjenostjo v večjo kakovost storitev, e-zdravstvom in obvladovanjem stroškov javnega zdravstvenega sistema na vzdržni ravni.

Dvanajst ministrstev

Cilj pobudnikov je tudi zagotoviti varne in pravične pokojnine in hkrati dolgoročno finančno vzdržnost pokojninskega sistema. Državo bi intenzivno debirokratizirali in število ministrstev zmanjšali na 12. Spremenili bi tudi referendumsko zakonodajo na način, da bi lahko referendum predlagali samo državljani z zbiranjem podpisov. Nabor nalog je, kot so poudarili, delovno gradivo za razpravo. Stranke pobudnice so v dokumentu zapisale še, da Slovenija potrebuje trdno vlado s široko podporo parlamentarnih strank, pri čemer pa sodeč po dosedanjem poteku pogovorov in javnih izjavah predstavnikov strank, ne relativnemu zmagovalcu volitev ne drugi najmočnejši stranki verjetno ne bo uspelo oblikovati takšne koalicije, so zapisali.

Vlado, ki jo predlagajo, bi po mnenju trojčka strank morale sestavljati osebe, ki bi "s svojo strokovnostjo in politično zmernim delovanjem uživale zaupanje ustavne večine v državnem zboru in širše javnosti". Dodajajo, da pot do take vlade ne bo enostavna, do nje pa bi lahko prišli v štirih korakih. Najprej bi se morala politika poenotiti o sprejemljivosti ideje vlade narodne enotnosti, nato pa še glede nalog, ki jih mora vlada izpeljati. V naslednjem koraku bi morale "s "s skupnimi prizadevanji in brez političnih zadržkov" poiskati mandatarja, ki pa bi v zadnjem koraku izbral najsposobnejše sodelavce izmed ljudi, ki bi mu jih "po merilih kompetentnosti" predlagale stranke, ki bi podprle njegovo izvolitev, ali pa bi jih po svoji presoji k sodelovanju povabil sam.

Odgovor ostalih parlamentarnih strank trojček pobudnic pričakuje do torka.