Živimo v izjemno turbulentnih časih, ki bodo zapisani v zgodovinske učbenike. Pred velikimi izzivi se nahajata dva temeljna kamna sodobne Evrope: demokracija in blaginja. Slovenija je pred izzivi časa, je ob obletnici plebiscita v poslanici zapisal Zbor za republiko.

Prepričani so, da so pred Slovenijo prav posebni izzivi, ki jih še krepijo posledice nedokončane tranzicije. Posebej zaskrbljujoče pa je, da mednarodne primerjave kažejo, da Slovenija s svojo kratko demokratično tradicijo sodi v skupino držav s pomanjkljivo demokracijo.

"V bližnji prihodnosti se bodo v Sloveniji pojavljale različne skušnjave, tudi po tem, da bi z željo po iskanju navidezno učinkovitih bližnjic slabili vezi z evropsko idejo," poudarjajo. Zato pozivajo politike, naj se zavedajo, da so oblast dobili, ker jih je za to pooblastilo ljudstvo za omejen čas. Zato se morajo do te oblasti vesti kot odgovorni skrbniki in ne kot lastniki, so še zapisali.

Odbor za pravosodje v Strokovnem svetu SDS je ob 20-letnici ustave med drugim zapisal, da je temeljna ustavna ureditev tista, ki je povezana z vrednotami, kot so človekovo dostojanstvo, osebnostne pravice, varnost, svoboda in enakost.

"To je lahko le temelj, zavedati pa se moramo, da smo državljani tisti, ki takšno ureditev tudi v praksi dnevno uresničujemo. Od vseh nas je torej odvisno, v kakšni družbi želimo živeti in ustvarjati," so navedli.

V NSi pa so ob 21. obletnici plebiscita v sporočilu za javnost zapisali, da "nas je plebiscitarna odločitev za samostojno Slovenijo pred 21 leti znova povezala kot narod, ki ima skupen cilj za lepšo prihodnost". Prav enotnost slovenskega naroda je bila odločujoča, da smo se osamosvojili, sprejeli demokratično ureditev in zaživeli kot narod, ki ima svojo državo, so navedli.

Poudarjajo, da je danes, ko se Slovenija sooča z velikimi političnimi in gospodarskimi težavami, ponovno potrebna prav enotnost celotne slovenske družbe.

Na ustavnem sodišču obeležili 20. obletnico ustave

Na ustavnem sodišču so s slavnostno sejo obeležili 20. obletnico razglasitve in uveljavitve slovenske ustave. Predsednik sodišča Ernest Petrič je ob tem poudaril, da je današnja obletnica velik dan za ustavno sodišče in dan ponosa, ko se lahko ozrejo na opravljeno delo. V dvajsetih letih je ustavno sodišče sprejelo več kot 20.000 odločitev.

Petrič je v uvodnem pozdravu poudaril dvojni pomeni 23. decembra. Na ta dan leta 1990 je potekal plebiscit, na katerem so se prebivalci Slovenije večinsko izrekli za lastno državo. Na isti dan leto pozneje pa je sledil še en zgodovinski trenutek v procesu osamosvojitve naše države, hkrati pa tudi njegovo sklepno dejanje, je dejal prvi mož ustavnega sodišča. Z ustavo se je utrdilo spoštovanje človekovega dostojanstva, pravna in socialna država ter delitev oblasti, je dodal.

Ustava po njegovih besedah živi, "je med nami in nad nami". Zato jo bodo ustavni sodniki spoštovali, branili in jo varovali, je še poudaril Petrič. Po njegovih besedah so trdne temelje za delovanje ustavnega sodišča postavili sodniki prve sestave v samostojni državi.

Slavnostni govornik na seji je bil ravno prvi predsednik tega sodišča Peter Jambrek. Pojasnil je, da je ustanavljanje ustavnega sodišča trajalo dlje časa, od leta 1990 do uveljavitve zakona o ustavnem sodišču 2. aprila 1994. S polno sestavo leta 1994 se je po njegovih besedah začela zlata doba sodišča, ki je zaokrožilo temelje ustavnih doktrin delitve oblasti in pravne države.

Petrič je na slavnostni seji tudi podelil priznanje nekdanjemu ustavnemu sodniku in predsedniku ustavnega sodišča Jožetu Tratniku, kot je dejal Petrič, zaradi njegovega prispevka k varovanju človekovih pravic. Tratnik je poudaril, da pri svojem delu ni bil sam, temveč mu je pomagalo še osem kolegov, s katerimi je odločitve sprejemal na podlagi zakonov, ustave, prejšnjih odločb slovenskega ustavnega sodišča, odločb tujih ustavnih sodišč in evropskega sodišča.

Slavnostne seje se je poleg ustavnih sodnikov udeležil celoten vrh slovenskega pravosodja, novi predsednik državnega zbora Gregor Virant, sedanji in nekdanji predsednik republike Danilo Turk ter Milan Kučan, nekateri vidnejši pravni strokovnjaki, predsednik računskega sodišča Igor Šoltes in varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. Ob 19. uri je sledila slavnostna seja državnega zbora, ob 20. uri pa še osrednja državna slovesnost, kjer je kot govornik pravkar nastopil prav Petrič.