Bralka svari, da zavod pri subvencijah ne opozarja na pasti, ki jih pri samozaposlitvi čakajo. Opozarja, da če jim ne bo uspelo, so lahko ob premoženje. N. F. ugotavlja, da se samozaposlitev res lepo sliši, ker prejmeš sredstva, denar, vendar moraš voditi papirje, spremljati zakone… Njena zgodba o samozaposlitvi se je končala po 11 mesecih minusa, ko je obupala in podjetje zaprla. Nato pa so se začele tožbe. Družina je preživljala težke čase, zgodila se je celo izvršba na nepremičnino in sodišče je njihovo hišo kar šestkrat prodajalo na dražbi.
N. F. se s cmokom v ustih spominja, kako so jim na zavodu na štiriurnem tečaju predstavljali prednosti samozaposlitve, o pasteh pa ni bilo govora. N. F. meni, da tako na zavodu zaprejo kartonček in se znebijo enega v evidenci brezposelnih.
Do oktobra letos so samozaposleni, ki so predčasno zaprli podjetje, zavodu vrnili za skoraj 467 tisoč evrov subvencij, lani v vsem letu 353 tisoč evrov, predlani pa slabih 126 tisoč evrov. Na zavodu, kjer so samo letos za samozaposlitve razdelili 4.108 subvencij, so za brezplačnik pojasnili, da je najpogostejši razlog za vračilo sredstev redna zaposlitev.
Zoran Kotolenko z ministrstva za delo pravi, da bo država subvencije za samozaposlitev znova delila prihodnje leto, ko bo sprejet rebalans proračuna.
Na zavodu prejemnikom subvencij svetuje, naj poskrbijo, da bodo izdelki in storitve taki, da jih bodo samozaposleni lahko tržili. Ugotoviti je namreč treba, kdo je njihova ciljna skupina kupcev. Pozorni naj bodo tudi na solidnost poslovnih partnerjev, s katerimi poslujejo, tudi z vidika poslovne discipline, ki je v teh kriznih časih še bolj pomembna. Ne bi pa bilo dobro, da bi bili odvisni le od enega poslovnega partnerja.
