Ustavni pravnik Igor Kaučič je za STA pojasnil, da taka situacija pri nas pravno ni urejena in bi jo morali reševati zelo praktično. Kot pravi, bi moral vlado do oblikovanja nove voditi nekdo, ki bi ga določil premier. Res bi bilo namreč nenavadno, da bi predsednik vlade poslal predlog zakona predsedniku državnega zbora, torej samemu sebi, je ocenil Kaučič.
Podobno je razmišljal še en nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude. Za STA je poudaril, da po ustavi funkcija predsednika vlade preneha, ko se sestane nov državni zbor. A hkrati bo Pahor po njegovih besedah kot poslanec in predsednik državnega zbora težko odločal o predlogih, ki jih bo podala še vedno "poslovodeča vlada". Zato Ude meni, da bi moral v tem primeru vlado voditi nekdo od ministrov.
Nadomešča naj ga minister
Direktorica vladne službe za zakonodajo Ksenija Mihovar Globokar pa je danes ob robu mednarodne konference na ljubljanski pravni fakulteti pojasnila, da bi ta ugotovitev veljala ob predpostavki, da bo vlada imenovana "v nekem razumnem roku". "Če bi torej postopki stekli relativno hitro in bi dobili vlado, torej ne bi šlo za nezdružljivost funkcij," je dejala. Po njenih besedah torej Pahor lahko danes kandidira za predsednika državnega zbora, hkrati pa lahko še vedno formalno opravlja funkcijo predsednika vlade v okviru tekočih poslov.
Ob tem je poudarila, da ima predsednik vlade po poslovniku možnost pooblastiti katerega od ministrov, da ga nadomešča, prav tako pa bo v državnem zboru treba imenovati tudi podpredsednika. Mihovar Globokarjeva namreč ni popolnoma izključila možnosti konflikta pristojnosti. To bi se lahko zgodilo ob vložitvi interventnega zakona oz. zakonov po nujnem postopku.
Pravni strokovnjak Franc Grad, sicer nekdanji ustavni sodnik, je Mihovar Globokarjevo dopolnil, da sedanja vlada opravlja le tekoče posle, saj ji je funkcija z izglasovanjem nezaupnice prenehala. Zato je treba po njegovih besedah paziti, ko se govori o nezdružljivosti funkcij, saj na strani vlade funkcije sploh ni. "Če bi vlada bila v funkciji, se o teh zadevah sploh ne bi mogli pogovarjati," je izpostavil.
Pravnemu strokovnjaku Petru Jambreku pa se zdi taka "personalna unija res sporna". Situacija bi bila po njegovih besedah zanimiva in enkraten presedan, ki bi nas vrnil v nekdanji skupščinski čas vladavine, ko je bil izvršni svet samo neka podaljšana roka tedanje skupščine, je dejal za STA.
