Mramor meni, da je Slovenija ugled vzorčnega primera in vodilne države iz srednje in vzhodne Evrope pri vodenju fiskalne in ekonomske politike izgubila zaradi kombinacije polarizacije političnega prostora in stremljenja po oblasti ne glede na posledice za državo.

Mramor upa, da se bo politični eliti uspelo osredotočiti na tisto, kar je pomembno za državo in državljane. Vse ostalo Slovenija zna in zmore, je prepričan nekdanji finančni minister

Da lahko Slovenija znova pridobi ta ugled, je prepričan tudi nekdanji direktor in partner družbe McKinsey Peter Kraljič. Za to pa je po njegovih besedah potrebna sprememba miselnih vzorcev in vrednot.

Kraljič je prepričan, da je v Sloveniji veliko znanja in sposobnih ljudi, a z nujnimi ukrepi in reformami bi morali že zdavnaj začeti, ne pa zgolj govoriti o njih.

Mramor pravi, da je najprej treba pomiriti finančne trge. Ti po njegovih navedbah menijo, da je Slovenija tvegana, ker ima dolgoročno zaradi staranja prebivalstva nevzdržno javnofinančno stanje. Zato je treba sprejeti pokojninsko in zdravstveno reformo.

Kot drugo je treba kratkoročno usposobiti banke, da popusti posojilni krč. Nujno je po Mramorjevem mnenju potrebna dokapitalizacija bank in drugi za ureditev razmer v bančnem sistemu.

Tretji sklop potrebnih ukrepov pa je krepitev konkurenčnosti. Omenil je celovito reformo trga dela, skrajšanje administrativnih postopkov, bistveno poenostavitev delovanja države, skrajšanje sodnih postopkov, kot dolgoročno ključno pa je treba po njegovi oceni v ospredje postaviti znanje.

Prepričan je namreč, da se v Sloveniji preveč ukvarjamo z delitvijo ustvarjenega in socialnimi vprašanji, premalo pa z vprašanji prihodnosti in razvoja. Če v kratkem ne bo sprememb, ne bo več ničesar za deliti in se o sociali niti pogovarjati ne bomo mogli, opozarja.

Kraljič ob tem dodaja, da je treba ponovno vzpostaviti tudi zaupanje tujih vlagateljev v Slovenijo, saj so ga ti počasi izgubili.

Deloma je izgubljeni ugled Slovenije po njegovih besedah posledica slabega odnosa do tujih vlagateljev deloma pa tudi posledica dejstva, da se ni izvedlo nujnih strukturnih reform in zastavilo jasne strategije razvoja. Dokler tega ne bo, tudi veliko novih naložb ne bo, svari.

Direktor družbe Hella Saturnus Christof Droste je medtem kot svojo prvo božično željo navedel čim hitrejše oblikovanje nove vlade.

Ta pa mora nato določiti prioritete in postaviti vizijo prihodnosti Slovenije. To vizijo morajo na koncu deliti vse stranke, ne zgolj vlada, pravi Droste.

Po njegovem prepričanju je treba vlagati v znanje, saj je Slovenija prav pri tem močna. Nemška skupina Hella je zato v Sloveniji odprla in še odpira več kompetenčnih centrov.

Slovenija mora po njegovih besedah okrepiti svoje primerjalne prednosti, ob tem pa mora sprejeti tudi nekatere spodbude za tuje naložbe. Tako bo lahko znova pridobila prednost pred drugimi državami srednje in vzhodne Evrope.

Prihodnje leto septembra naj bi FDI Summit, ki ga organizirata Slovenia Times in Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije, potekal v obliki tedna za vlagatelje. Ti naj bi namreč najprej na terenu preverili naložbene priložnosti, nato pa o njih razpravljali na konferenci.