S sprejetjem nove ustave 23. decembra 1991 smo si po Germičevih besedah zagotovili politično in pravno stabilnost. "Postavili smo temelje za demokratičen politični sistem, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravne države ter okvire socialnih in gospodarskih razmerij in lokalne samouprave," je poudaril.
Po 20 letih lahko po njegovih besedah rečemo, da smo v preteklih letih veliko dosegli. "Predvsem pa smo bili v veliki meri kos izzivom in oviram, s katerimi smo se soočali na naši skupni poti," je dejal.
Slovenija je, kot je dejal, uveljavila standarde demokratične države ter se mednarodno uveljavila kot enakopravna, kredibilna in zaupanja vredna partnerica. Po njegovih besedah se je pridružila vsem pomembnejšim mednarodnim organizacijam in forumom ter postala prepoznavna članica "evropske družine".
Predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič pa je poudaril, da je pomembno, da ljudje poznajo ustavo in pravni red. "Norme morajo živeti in tudi ustava mora živeti," je dejal.
Po njegovih besedah mora biti "prisoten občutek, da želimo živeti v družbi, v kateri bo norma del dejanskega življenja".
Predpisov je v naši državi dovolj, morda celo preveč, je dejal. "Po drugi strani pa poznavanja prava in ustave
še ni dovolj prisotno," meni Petrič.
Razstava je sestavljena iz dveh delov. Tekstovno gradivo v prvem delu podaja glavne poudarke v procesu nastajanja ustave, med drugim so razstavljene vse izdaje ustave od leta 1991 do danes ter ustava v jezikih avtohtonih narodnih skupnosti - v italijanščini in madžarščini.
Predstavljene so tudi posebne izdaje ustave, ki so nastale kot plod sodelovanja med ustavnim sodiščem in državnim zborom, tako med drugim ustava v brajici, ustava v zvočni obliki, ki je nastala ob pomoči RTV Slovenija, in prevod ustave v slovenski znakovni jezik za gluhe in naglušne. Ustava v stripu avtorja Zorana Smiljanića pa nagovarja predvsem mladostnike v zadnji triadi osnovne šole.
V drugem delu razstave, ki umešča ustavo v širši kontekst, pa so razstavljene vse ustave članic Evropske unije.