Osnoven cilj bolonjske reforme je bila vzpostavitev evropskega visokošolskega prostora. Ta naj bi povečal mednarodno konkurenčnost visokošolskega sistema, študentom pa bi tako omogočal večjo zaposljivost, je na današnji razpravi, ki jo je v okviru zasedbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pripravilo Gibanje Mi smo univerza, dejal Kodelja.

Kot je povedal, je univerza zgolj sredstvo za ustanovitev enotnega visokošolskega sistema. Dodal je še, da je bil cilj reforme med drugim tudi ta, da bi Evropa do leta 2010 postala konkurenčna na področju znanja predvsem v odnosu do ZDA in Avstralije. Tam namreč študira večina študentov iz bogatih azijskih držav, je dejal Kodelja.

Univerze so po njegovih besedah prisiljene, da z bolonjskimi programi pripravijo diplomante na delo. Posledica tega pa je, da univerze pošiljajo na trg na delo slabo pripravljene diplomante, je poudaril.

Bolonjska reforma je po besedah sociologa Gorazda Kovačiča poleg problemov pokazala strukturne probleme, ki so na univerzi obstajali še pred bolonjsko reformo. Dodal je še, da reforma sama problemov ni izzvala, vendar jih obenem tudi ne rešuje.

Kot je povedal, slovensko gospodarstvo ne ustvarja zadostnega števila delovnih mest, to pa bo po njegovih besedah vodilo v množico brezposelnih izobražencev. Status študenta prinese slovenskim študentom dostop do storitev socialne države, meni Kovačič. Ta rešuje študentov osebni ekonomski položaj, je dejal in ob tem izpostavil študentsko delo preko napotnic.

Redni profesor za sodobno filozofijo in filozofijo kulture na ljubljanski filozofski fakulteti Dean Komel dejal, da reforma zaradi kreditnih točk pri predmetih omogoča lažjo mednarodno izmenjavo študentov med univerzami. Kot je povedal, je nekoč študij v tujini študentom prinesel številne prednosti pri nadaljnjem študiju in iskanju zaposlitve. Temu danes ni tako, je še dodal Komel.

Bolonjska reforma je bila po besedah teoretika vzgoje Roberta Krofliča v Sloveniji glede na položaj države v Evropski uniji vsiljena. Osebno meni, da je posebej problematična direktiva, da se posodobljeni študijski programi posameznih predmetov izvajajo "enosemestrsko". To se pri nekaterih predmetih pokaže kot problematičen dejavnik, je poudaril Kroflič.

Kot je povedal, je treba zagotoviti standarde resne univerzitetne izobrazbe, predvsem pri izobraževanju učiteljskega poklica.