Danes obeležujemo mednarodni dan boja proti korupciji. 9. decembra 2003 so namreč sprejeli Konvencijo Združenih narodov proti korupciji. Slovenija je po indeksu zaznave korupcije v 1. decembra objavljeni raziskavi organizacije Transparency International s 27. padla na 35. mesto med 182 državami sveta.

Ob tem so sicer v organizaciji dodali, da letošnji indeks za Slovenijo z rezultati raziskave v minulih letih ni primerljiv, saj da gre za drugačen nabor virov podatkov.

Goran Klemenčič je v pogovoru za STA ocenil, da Slovenija sicer v primerjavi z drugimi tranzicijskimi državami nima neobvladljivega problema s klasično korupcijo, to je t. i. korupcijo modrih kuvert. Drugače pa je s sistemsko korupcijo, ko posamezniki ali interesne skupine ustvarijo okolje, v katerem načrtno in sistematično izkoriščajo institucionalne organizacijske, kadrovske ali druge mehanizme moči za uresničevanje koruptivnih, nezakonitih, neetičnih, kriminalnih ter drugih podobnih namenov in ciljev. Zato so v njenem srcu zlorabe na področju javnih naročil in upravljanja z državnim premoženjem, prikriti monopoli in karteli, nezakonito lobiranje in trgovanje z močjo in vplivom pri dostopu do virov financiranja, je dejal Klemenčič.

Visoka morala, avtoriteta in integriteta

Dotaknil se je tudi povolilnega dogajanja in ocenil, da je nesprejemljivo, če bi npr. resorje z vplivom na policijo, davčno inšpekcijo ali urad na preprečevanje pranja denarja vodila oseba, ki je v kakršnihkoli resnih postopkih. To bi ustvarilo plodna tla za nadaljnje špekulacije, afere in dvome. Bilo bi tudi neodgovorno dejanje politike, ker bi dodatno slabilo zaupanje v nadzorne institucije in jih politiziralo - pa čeprav bi se sumi ali afere izkazale za neupravičene. V času, v katerem živimo, je pomembno, da ima oseba, ki bo prevzela te resorje, visoko moralno in strokovno avtoriteto in integriteto. Slednje je mnogo pomembnejše od stranke, ki ji taka oseba pripada, meni Klemenčič.

Dejal je še, da je tudi protikorupcijska komisija spremljala predvolilno dogajanje in potrdil, da so nekatere v javnosti predstavljene informacije o premoženju politikov take narave, da so jih dolžni dodatno preveriti in uvesti določene postopke. Nekateri postopki tečejo tudi v povezavi s spreminjanjem namembnosti zemljišč v Ljubljani. "Dejstvo je, da je problem razpolaganja z zemljišči in z njimi povezanih korupcijskih tveganj eden ključnih korupcijskih problemov lokalne samouprave v mnogih delih Slovenije," je dejal Klemenčič.

Evropska unija je letos prvič objavila oceno, da korupcija EU stane več kot 120 milijard evrov letno. V EU hkrati priznavajo, da je sedanja finančna kriza tudi posledica neobvladovanja korupcijskih tveganj, pa so v sporočilu za javnost zapisali v Komisiji za preprečevanje korupcije.

Na čelo skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope (Greco) je sicer z današnjim dnem stopil sodnik hrvaškega vrhovnega sodišča Marin Mrčela, ki je na tem mestu zamenjal Draga Kosa. Kos bo v organizaciji še vedno sodeloval. Med njegovimi načrti so med drugim tudi sodelovanje pri konvenciji o preprečevanju korupcije v športu in ostale aktivnosti, povezane z bojem proti korupciji, je pojasnil za STA.

V društvu za etičnost javnega delovanja Integriteta opažajo, da je država v zadnjih letih na področju vzpostavljanja integritete in transparentnosti na zakonodajnem področju napredovala in delno upoštevala priporočila mednarodnih organizacij za boj proti korupciji. Opozorili pa so, da še vedno ni uredila financiranja političnih strank in dostopnosti do informacij javnega značaja v praksi, področij učinkovitega delovanja pravosodja in transparentnih javnih naročil. Investitorji zato svoj denar že preusmerjajo v druge države, kjer je poslovanje bolj transparentno in manj povezano s pojavi klientelizma, podkupovanja in nameščanja javnih naročil, ugotavljajo.

Musek: Začne se pri vzgoji

Na posvetu o skupnih vrednotah in etiki, ki ga je ob dnevu boja proti korupciji organizirala Komisija za preprečevanje korupcije, so pomembni slovenski misleci razmišljali o tem, kako lahko skupne vrednote in etika omogočijo boljše delovanje družbe.

Psiholog Janek Musek je opozoril, da je treba pri gradnji družbe prihodnosti začeti pri vzgoji in šoli. Filozof in sociolog Igor Pribac pa je med drugim izpostavil, da je bila letošnja volilna kampanja za državnozborske volitve bolj kot katerakoli doslej zaznamovana z vprašanjem moralne integritete, zlasti voditeljev posameznih strank.

Po njegovih besedah kandidati doslej še niso bili primorani v to, da bi razgalili svojo zasebno finančno sliko, kot se je to zgodilo v tej kampanji. "In v tej pozornosti javnosti, ki je lahko na nek način po mojem mnenju tudi bolestna pozornost, je vendarle treba videti nek pozitiven trend, kjer se ljudje hočejo natančno prepričati o moralni sliki voditeljev," je povedal Pribac.

Kot je še dodal, je ta kampanja vsem zaposlenim v javni upravi in funkcionarjem dala vedeti, da pričakovanja javnosti glede njihovega ravnanja vse bolj rastejo in da bodo predmet vse strožje presoje javnosti.