Kot je dejal svetovalec Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za socialno področje, trg dela in migracije Goran Lukič, s terena dobivajo vse več konkretnih informacij, da delavske pravice postajajo vse bolj izjema in ne norma.

Po Semoličevih besedah zakonodaja prepogosto ščiti interese kapitala in sledi neoliberalnim modelom in priporočilom, ki gredo na škodo delavk in delavcev. Pa tudi sicer se želi finančna kriza reševati z zniževanjem delavskih in socialnih pravic, kar kaže tudi dogajanje v EU.

Kot je izpostavil, bi se morali ukvarjati s tem, kako ustvariti pogoje, da se bo število brezposelnih, ki jih je v 27 članicah EU kar 23 milijonov, zmanjšalo, da bodo mladi dobili kakovostna delovna mesta in da se bo ustavil trend rasti negotovih oblik dela.

Problem v agencijskih delavcih

Kot opozarja, namreč negotove oblike dela niso povsod in praviloma rezultat razmer na trgu, ki zahteva večjo fleksibilnost, ampak so se tako razširile predvsem zaradi interesov lastnikov kapitala po zaslužku. Lastniki se namreč za te oblike dela odločajo tudi takrat, ko bi lahko sklenili redno delovno razmerje.

Lukič je opozoril na problematiko agencijskih delavcev. Po njegovih besedah je glede na podatke, ki so jih pridobili iz javnih evidenc, dejavnost agencij ena tistih, ki ne poznajo krize, njihov neto dobiček pa je bil v letu 2010 skoraj enkrat večji kot v letu pred tem. Za agencijske delavce se odločajo tudi podjetja, ki izkazujejo visoke poslovne rezultate, na primer Krka in Lek, je navedel Lukič.

Štrukelj in Semolič ne pristajata na zmanjšanje socialnih transferjev

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj ocenjuje, da bi se s sklenitvijo fiskalnega pakta samo odložila "najbolj dramatična možnost razpada evro območja". Predsednik ZSSS Dušan Semolič pa poudarja, da zmanjševanje primanjkljaja "ni napačno", vendar pa ne sme iti na račun zmanjševanja socialnih transferjev.

Evropski voditelji so namreč danes potrdili izjavo območja evra o fiskalnem paktu za krepitev proračunske discipline ter o kratkoročnih ukrepih za pomiritev finančnih trgov. Štrukelj je v odzivu na prve informacije o potrditvi izjave za STA dejal, da sklenitev pakta zbližuje države oz. jih povezuje v tesnejšo denarno povezavo, kar je po njegovem mnenju "najbrž pot do združevanja evropskih držav".

Vendar pa bistven problem tudi po tokratnem vrhu EU ostaja nerešen, je poudaril Štrukelj. "Dokler ne bo prevladal koncept socialne Evrope v odnosu do sedaj prevladujoče dominacije kapitala in finančnih inštitucij, ni mogoče govoriti o stabilni Evropi," je dejal. Po njegovem mnenju je samo povezana Evropa lahko tudi stabilna Evropa, ki omogoča perspektivo, je poudaril.

Semolič Bruslju: "Kaj pa brezposelnost?"

Štrukelj je spregovoril tudi o pozivu premiera, ki opravlja tekoče posle, Boruta Pahorja, ki je v Bruslju danes poudaril, da je oblikovanje nacionalnega konsenza za prizadevanje za članstvo Slovenije v fiskalni uniji podobno pomembno, kot je bilo v času osamosvojitve. Pri tem je izpostavil pomen sprejetja interventnega zakona in zakona o javnih financah.

Semolič pa je za STA poudaril, da znižanje proračunskega primanjkljaja "ni napačen cilj", vendar pa se ga lažje doseže v času gospodarske rasti, ne pa v trenutku recesije. Sindikati se po njegovem mnenju bojijo, da bodo ukrepi šli v smeri zmanjševanja sredstev, namenjenih sociali.

Ob tem je Semolič še poudaril, da bi sindikati radi dočakali dan, ko si bodo "gospodje v Bruslju" kot glavni problem izpostavili zmanjševanje brezposelnosti.

Glede Pahorjevega poziva je Semolič dejal, da se tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) strinjajo, da je to področje treba urediti, vendar pa obstajajo primernejša področja za varčevanje z denarjem. Ob tem je izpostavil, da nasprotujejo zamrznitvi pokojnin in socialnih transferjev, saj gre za najbolj ranljivo skupino ljudi.