Če bo nova vlada našla boljše ukrepe od interventnega zakona, jih bo morala predložiti že decembra ali najpozneje januarja, ker bomo sicer deležni sankcij Evropske komisije, je dejal Gaspari. O interventnem zakonu je sicer dejal, da je potreben zato, ker se ne sprejmejo strukturne spremembe. Z njim je treba omejiti rast odhodkov na raven, ki bo v roku petih let omogočala izravnan strukturni javnofinančni saldo.

Treba je sprejeti zakon o javnih financah

Gaspari je opozoril, da se bodo dosedanja pravila pakta stabilnosti in rasti zaostrila. Če se jih država ne bo držala, se bo proti njej avtomatično ukrepalo. Za Slovenijo to pomeni, da je treba po nastopu nove vlade takoj sprejeti zakon o javnih financah, ki je že v DZ, je dejal.

Če bi bil zakon o javnih financah, s katerim se bo določilo zgornjo mejo zadolževanja države, že sprejet, bi bil tudi psihološki učinek pozitiven. "Zgolj volilni rezultat ne spremeni nič, ker nihče več ne verjame samo v rezultat volitev, ampak pričakuje rezultat učinkovite politike," je poudaril.

Bolj ko se bo odlašalo z razumnimi ukrepi, prej bomo po njegovih besedah prišli do ukrepov, ki jih bo javnost dojela kot nerazumne. "Ni mogoče pričakovati, da bomo težave rešili z gospodarsko rastjo. Ta se ne bo vrnila čez noč," je dejal in menil, da so ukrepi, ki najbolj zanesljivo zagotavljajo rast, tisti, ki spreminjajo strukturo gospodarstva.

S povečanjem kapitalske ustreznosti bank ne smemo preveč hiteti

Predlog o zvišanju davka na dodano vrednost (DDV) se Gaspariju ne zdi najboljši. Če se dvigne DDV, ne naredijo pa se strukturne spremembe na odhodkih, se bo povečani znesek prihodkov preselil v financiranje prevelikega obsega odhodkov in ne v zmanjševanje primanjkljaja, je pojasnil.

"Strinjam se, da bi bil DDV edini potencialni vir povečanja javnofinančnih prihodkov, gledano brez gospodarskega vzgona, vendar samo pod pogojem, da bodo pred tem storjene strukturne spremembe, ki bodo omogočile znižanje izdatkov," je dodal.

Gaspari se je strinjal, da se s povečevanjem kapitalske ustreznosti bank preveč hiti. "Hitenje s povečevanjem kapitalske ustreznosti na uniformen način znotraj EU je kontraproduktivno, saj komercialne banke sili v odprodajo lastnih aktivnosti, ne pa v povečevanje kapitala," je dejal in menil, da je treba višjo kapitalsko ustreznost bank doseči postopoma in ne nujno za vse banke na enak način.

Glede Nove Ljubljanske banke pa je menil, naj država v njej ohrani 25-odstotni delež plus eno delnico. "Nobene potrebe ni, da bi država v NLB neskončno vlagala," je dodal.