Po besedah Branimirja Štruklja se od tedaj o interventnem zakonu niso pogovarjali z nikomer, ne s predstavniki odhajajoče vlade ne z najverjetnejšimi nasledniki, enako pa nam je povedal tudi novi predsednik Pergama Janez Posedi. Glede na to, kako nujno naj bi bilo sprejeti novi zakon in koliko naj bi se s tem prihranilo, je to kar precej nenavadno.

Nesprejetje zakona bi javne izdatke povečalo za 300 milijonov evrov

Če zakon ne bo začel veljati najpozneje do konca leta, bo po oceni finančnega ministrstva treba iz javnofinančnih sredstev dodatno zagotoviti okoli 300 milijonov evrov (in ne zgolj 155 milijonov evrov, kakor so v odgovoru na naša vprašanja zapisali včeraj). Ocena o 300-milijonskem prihranku sloni na prvotnem predlogu interventnega zakona, ki ga je vlada sprejela konec septembra in je med drugim predvideval popolno zamrznitev pokojnin, socialnih transferjev in plač v javnem sektorju (ti izdatki se se letos usklajevali v višini 25 odstotkov zakonsko določene uskladitve, lani pa v višini 50 odstotkov) ter podaljšanje zamrznitev napredovanj javnih uslužbencev in štiriodstotnega znižanja plač funkcionarjev.

Pokojnine se usklajujejo v višini predvidene celoletne rasti povprečne plače v Sloveniji na zaposlenega, ki naj bi po jesenski napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) prihodnje leto glede na leto 2011 znašala 2,4 odstotka. Po oceni finančnega ministrstva bi popolna odmrznitev usklajevanja pokojnin v prihodnjem letu zahtevala dodatnih 100 milijonov evrov.

Plače v javnem sektorju se usklajujejo v skladu s predvideno letno rastjo cen življenjskih potrebščin (inflacijo) v letu 2012. Glede na jesensko napoved UMAR, po kateri naj bi inflacija med decembroma 2011 in 2012 znašala 1,9 odstotka, bi julijska uskladitev plač pomenila dodatnih 32 milijonov evrov. Prenehanje veljavnosti zamrznitve napredovanj za javne uslužbence v plačne razrede in nazive bi k temu dodalo približno 80 milijonov evrov, zvišanje plač funkcionarjem za štiri odstotke in uskladitev plač pravosodnim funkcionarjem z odločbama ustavnega sodišča z januarjem 2012 pa osem milijonov evrov. Od napovedane inflacije je odvisna tudi uskladitev socialnih transferjev, ki bi glede na jesensko napoved UMAR zahtevala dodatnih 30 milijonov evrov.

Prvega januarja prihodnje leto bo začel veljati zakon o socialnovarstvenih prejemkih, s katerim se osnovni znesek minimalnega dohodka zvišuje z 230,61 na 288,81 evra. Po prvotnem vladnem predlogu, s katerim bi se minimalni dohodek zvišal na zgolj 260 evrov, bi država privarčevala okoli 45 milijonov evrov. Začasno zadržanje izvajanja zakona o urejanju trga dela, ki povečuje nadomestila za čas brezposelnosti za prve tri mesece s 70 na 80 odstotkov osnove, pa bi po oceni ministrstva pomenilo prihranek v višini 10 milijonov evrov. Deset milijonov evrov bi znašal tudi finančni učinek začasnega zadržanja izvajanja zakona o izenačevanju možnosti invalidov, in sicer v tistem delu, ki določa novi pravici do tehničnih pripomočkov in do prilagoditve vozila.  

Spomnimo, da je po zavrnitvi prvotnega predloga interventnega zakona, ki ga kolegij predsednika DZ oktobra ni uvrstil na sejo parlamenta, poslanec Zares Pavel Gantar v začetku novembra predlagal omiljeni predlog, po katerem socialnih transferjev ne bi zamrznili, ampak zamaknili za šest mesecev (s 1. januarja na 1. junij 2012), obenem pa bi javnim uslužbencem omogočili napredovanja; Zares je kot možnost dopustil tudi delno usklajevanje pokojnin. Čeprav sta Štrukelj in Konfederacija nekoliko omiljen interventni zakon podprla, pa sta mu vrata zaprla nasprotovanje drugega dela sindikatov javnega sektorja in Janševa SDS, ki ni podprla uvrstitve zakona o interventnih ukrepih.

Janković ni za zniževanje plač

Pahorjeva vlada je sredi prejšnjega meseca organizirala nov sestanek s sindikati, na katerem so se po besedah nekdanjega vodje pogajalske skupine Janeza Posedija "približali" okoli odmrznitve napredovanj in zagotovila, da v prihodnjem letu ne bi bilo enostranskih posegov v plače. Pokazalo se je, da sindikati nasprotujejo predvsem popolni zamrznitvi pokojnin in znižanju nadomestila za čas brezposelnosti za prve tri mesece z 80 na 70 odstotkov.

K podpori interventnemu zakonu je tedaj pozval tudi najverjetnejši mandatar za sestavo nove vlade Zoran Janković, ki je ocenil, da bi s tem pridobili eno leto časa za socialni dialog. Janković je takrat povedal, da se strinja z zahtevami sindikatov, po katerih vlada ob dogovoru v prihodnjem letu ne bi enostransko posegala v plače.