Na skupščini so med drugim razpravljali o prihodnjih akcijah, širitvi in zasedbah novih prostorov. V zadnjih dneh se je sicer pred borzo zbiralo manj ljudi, zato je Andrej Kurnik s Fakultete za družbene vede predlagal, da bi vsak mesec imeli "veliko mobilizacijo okrog ene teme", s čimer bi tudi gibanje raslo. V nasprotnem primeru bo po njegovem "res samo še vprašanje petih ljudi, ki jim je tu pač lepo".
Slaba vest družbe
"S tem, da smo tu in smo slaba vest te družbe, ne bomo nič dosegli. Slaba vest ne funkcionira, zdaj je čas, da gremo v ofenzivo," je poudaril.
Po neuradnih informacijah naj bi delavci v sredo po naročilu vodstva borze odstranili plakate protestnikov na poslopju, hkrati pa so postavili nazaj tudi črko R, ki so jo oktobra s pročelja poslopja borze protestniki odstranili. Tako na poslopju ponovno stoji napis "borza" in ne več "boj za".
Člani gibanja so se večinoma strinjali, da jih "ena čistka ne bo pregnala", zato bodo še naprej vztrajali. Nekateri med njimi so tudi predlagali, da bi borzo "polimali nazaj" in tudi spet odstranili črko R. "Če bomo vztrajali, ne moremo vztrajati pod borzo, temveč pod boj za," je povedala ena izmed protestnic.
Delavnice in skupščine, pa tudi okupacija
Sicer so se pojavljali tudi argumenti, zakaj bi bilo dobro, da se okupacija ploščadi pred borzo preneha. Prostor naj bi namreč izpolnil svoj namen, saj se je gibanje, ki opozarja na nasilje finančnega kapitalizma, razširilo po drugih prostorih, tako v Ljubljani kot drugje. Po drugi strani pa je bilo slišati tudi, da je ravno prostor pred borzo najbolj širok, saj tja prihaja največ različnih ljudi, ki odpirajo najbolj različna vprašanja, medtem ko so druge lokacije bolj specifične.
Pred Ljubljansko borzo, kjer so si nasprotniki finančnega kapitalizma postavili tudi šotore, se čez dan zbirajo na različnih delavnicah in skupščinah, nekaj pa jih tudi ponoči nadaljuje z okupacijo ploščadi pred borzo, ki se je začela po končanem protestu 15. oktobra.
