Kljub slavnostnemu vzdušju namreč ostaja grenak priokus, ker podizvajalci za dela na tem in ostalih objektih, katerih naročnik je država, še niso bili poplačani.

GZS kot predstavnik nekaterih podjetij oziroma podizvajalcev javnih investicij na nedopustne in nepoštene prakse države kot investitorja opozarja že dalj časa. Javnosti so že nekajkrat predstavili 24 konkretnih primerov neplačanih investicij, med katerimi so poleg projektov ministrstva za kulturo tudi prekmurske avtoceste, stanovanjsko naselje Brdo in Dunajski kristali.

Zbornica jih je posredovala vladi, ker je terjala plačila in ustreznejše sistemske rešitve javnega naročanja, vlada pa je v ta namen ustanovila posebno delovno skupino, v kateri so bili tudi predstavniki GZS.

Na GZS zahtevajo, da se ti primeri posredujejo pristojnim institucijam, del gradiva pa so že poslali komisiji za preprečevanje korupcije. Obenem še opozarjajo, da bo potrebno najti sistemske rešitve, ki bodo odpravile "današnje nepošteno javno naročanje".

Za poldrugi milijon terjatev

Kot je na današnji novinarski konferenci povedala članica te skupine Alenka Avberšek, so državni organi kljub temu, da so nekajkrat iskali rešitve celo z začasnim gospodarskim ministrom Mitjo Gasparijem, zavračali vsakršna plačila, češ da gre za posledice stečajev glavnih izvajalcev in da mora država kot investitor zaščititi javni interes. Toda na GZS vztrajajo, da država mora plačati nesporne obveznosti.

Na projektih ministrstva za kulturo terjatve po podatkih, ki so jih pridobili na zbornici, znašajo skoraj 1,5 milijona evrov, od tega 1,07 milijona na projektu SNG Opera in balet Ljubljana. Vendar to ni končna številka, ker so v njej zajeti zgolj tisti podizvajalci, ki so se odločili javno izpostaviti. Tu se namreč, kot je dejala Avberškova, skrivajo še drugi.

Ne samo za projekte ministrstva za kulturo, temveč na splošno je delovna skupina pri izboru izvajalca javnih naročil ugotovila, da so bili in so še danes izbrani izvajalci, ki nimajo poravnanih davkov in prispevkov, niti nimajo poravnanih obveznosti do podizvajalcev, vendar naročniki tega ne preverjajo. Kot naslednjo ključno napako je odvetnik Franci Kodela, ki je bil prav tako član skupine, omenil dejstvo, da so bili izbrani ponudniki z neobičajno nizko ceno. V enem primeru pa je naročnik celo sklenil pogodbo s ponudnikom, ki sploh ni bil izbran kot najugodnejši ponudnik.

Delovna skupina je po besedah še ene članice, Tee Gorjup, med drugim ugotovila tudi, da so pogodbena določila zapisana tako, da ne zagotavljajo poplačila opravljenih storitev podizvajalcev. "Po naši oceni je zaradi neodgovornih in nezakonitih ravnanj s strani tistih, ki so zlorabili prakso in zakonodajo s področja javnih naročil, bila pridobljena premoženjska korist ponudnikom, s katerim je naročnik nezakonito sklenil pogodbo, hkrati pa so bili prikrajšani za poplačilo podizvajalci," je poudarila Gorjupova.

Eden od ciljev delovne skupine je sicer bil, da bi prišlo do zunajsodne rešitve spora, vendar temu po besedah Avberškove velja izrazita nenaklonjenost. Vsekakor bo v primeru, če bodo odškodninski zahtevki uveljavljeni, proračun še dodatno obremenjen.