Ali slovenska zakonodaja kakor koli omenja pojem volilnega molka?
Nikjer. To je udomačen izraz za tri različne omejitve izražanja, ki pa jih zakonodaja ureja: omejitev javne volilne propagande, ki velja za vse, omejitev volilne kampanje, ki velja za stranke in kandidate, ter prepoved objavljanja raziskav javnega mnenja. Gre za tri vprašanja, urejena v različnih zakonskih določbah. Javna propaganda, ki jo izvajamo vsi, traja štiri leta in se mora končati najkasneje štiriindvajset ur pred dnem glasovanja, to je v petek zvečer ob 24. uri. Volilna kampanja traja 29 dni in se mora prav tako končati v petek ob 24. uri. Objava raziskav javnega mnenja o kandidatih in strankah pa ni dovoljena štiriindvajset ur pred dnem glasovanja. Torej le pred dnem glasovanja. In to v obdobju štiriindvajsetih ur. Prepoved javne propagande torej velja v soboto in nedeljo, prepoved objave anket pa le v soboto. Pred časom je zakonodaja prepovedovala objavo raziskav sedem dni pred dnem glasovanja. Že ta določba je torej urejala le obdobje pred dnem glasovanja. Ustavno sodišče je to prepoved marca letos razveljavilo in spremenilo obdobje prepovedi s sedmih dni na štiriindvajset ur pred dnem glasovanja.
Kdaj in zakaj se je pri nas sploh uveljavil volilni molk?
Mnenja o upravičenosti volilnega molka se v strokovni javnosti močno razlikujejo. Sam pritrjujem stališču, da je prepoved razprave in izmenjave mnenj na dan pred glasovanjem ena najhujših omejitev svobode izražanja, saj omejuje svobodno razpravo ravno o najpomembnejši temi, in sicer o prihodnosti države, in to v času, ko je ta razprava najnujnejša: preden se odločamo o prihodnosti države. Omejitev razprave na dan glasovanja, še posebno na ulici v okolici volišč, je morda lahko še upravičena, saj se s tem lahko prepreči ustrahovanje volilcev. Pri omejitvi na dan pred glasovanjem takšnih razlogov ni. Omejitev sicer izhaja še iz časov socializma (leta 1989), torej pred demokratično ustavo (leta 1991) in ratifikacijo Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (leta 1994). Je pa tudi ena najbolj nesmiselnih omejitev, saj imamo v Sloveniji tri dni predčasnega glasovanja, nato en dan molka, na koncu pa še en dan glasovanja. Takšno omejitev razprave pozna nekaj zahodnih držav in veliko vzhodnoevropskih, predvsem države nekdanje Sovjetske zveze in Jugoslavije. V Bolgariji so jo pred kratkim razglasili za protiustavno in jo ukinili.
Tako na inšpektoratu za notranje zadeve kot na DVK nam niso znali pojasniti, kdo je dejansko sprejel odločitev, da se je v nedeljo volilni molk podaljšal do 20. ure. Kako sami razumete to odločitev glede na to, da ste član DVK?
Direktor Dušan Vučko je pojasnil, da DVK ni sprejela nobenega sklepa glede podaljšanja volilnega molka, ampak se je le seznanila z odločitvijo okrajne volilne komisije v Tržiču, da se glasovanje v tem okraju podaljša do 20. ure. DVK je sprejela le odločitev, da se objavljanje izidov glasovanja prestavi za eno uro, volilna propaganda in ankete pa niso v njeni pristojnosti.
Kdaj bi lahko mediji objavili izide vzporednih volitev?
Ustavno sodišče je marca letos odločilo, da objava raziskav javnega mnenja o kandidatih in političnih strankah ni dovoljena štiriindvajset ur pred dnem glasovanja, to pomeni v soboto. Prepovedi objave v nedeljo v zakonodaji ali v odločbi ustavnega sodišča ni.
Pravite, da zakonodaja prepoveduje objave anket le v soboto, javno propagando pa v soboto in nedeljo. Toda ankete se lahko hitro prelevijo v propagando "neznanega" naročnika.
Definicije propagande zakon ne daje. Slovar slovenskega knjižnega jezika definira propagando kot načrtno razširjanje političnih, nazorskih idej z namenom, da se uresničijo. Objave anket torej ne moremo šteti za propagando. Če medij objavi, da polovica ljudi podpira eno stranko in polovica drugo, je to nagovarjanje za eno od njiju? Ali za obe? Rezultat ankete je le izraz mnenja večje skupine ljudi, nikakor pa ne propaganda. Navsezadnje pa je v zakonodaji vprašanje anket urejeno ločeno od vprašanja propagande in že iz te ločitve je jasno, da gre za dve ločeni vprašanji. Tudi ustavno sodišče, ki je obravnavalo vprašanje objave anket v predvolilnem času, anket ni razlagalo kot propagando in je izrecno določilo, da prepoved objave anket velja pred dnem glasovanja.
So potrebne spremembe zakona o volilni in referendumski kampanji?
Po ustavi je omejitev svobode izražanja dovoljena le, če je nujna v demokratični družbi zaradi zagotavljanja varnosti, zdravja itd. Leta 1990 je bila ta omejitev pred prvimi volitvami morda še razumljiva zaradi nepredvidljivosti takratnih volitev in preprečevanja morebitnih fizičnih konfliktov. Verjamem, da je danes ta omejitev prehuda. Zaradi preprečevanja fizičnih spopadov morda obstaja legitimen cilj za prepoved shodov na dan glasovanja, nikakor pa ga ne vidim pri prepovedi izmenjave mnenj v soočenjih ali pri objavah na spletu. S tem, ko se za to prepoved uporablja celo izraz molk, pa ta lahko učinkuje celo kot ustrahovanje ljudi pred volitvami, da čutimo moč države, smo v strahu, pazimo, kaj govorimo, tako da si nihče niti ne upa povedati, kaj si misli o najpomembnejših ljudeh in temah v državi. Prišli smo že tako daleč, da so inšpektoratu prijavljeni uporabniki facebooka, ker nekoga "lajkajo". Dobro bi bilo svobodo izmenjave mnenj omejiti le na primere, kjer je omejitev izražanja nujna.
