Protestniki so zahtevali odpis in izbris dolgov ter osvoboditev iz uničujočega primeža bank, s čimer želijo preprečiti, da bodo svoj pohlep hranile iz skupnih sredstev. Po protestu v Murski Soboti so odšli v vas Filovci, v kateri so pred dvema tednoma deložirali sedemčlansko družino, in za nekaj časa simbolično zasedli izpraznjeno hišo.

"Sankcionirajmo banke in ustvarimo pravičnejšo družbo, v kateri bomo lahko vsi živeli in ustvarjali!" so sporočili in razglasili, da bodo "naredili vse, kar je potrebno, da preprečijo deložacije, in da banke ne bodo imele miru, dokler ne odpišejo dolgov".

Metanje ljudi iz njihovih hiš, potem ko so že zdavnaj preplačali dolg, zato da se banka kapitalsko okrepi ali da opere umazan denar, je po njihovem zločinsko dejanje.

"Banka jih je pognala na cesto, čeprav so dolg preplačali, pri tem pa sta banki kot zvesta služabnika asistirala sodišče in policija," pravijo protestniki in napovedujejo, da bodo izseljenim kmalu sledile številne družine. Napovedali so tudi nove proteste.

Študenti in vlada delijo skupno skrb za prihodnost univerze

Svet vlade za študentska vprašanja se je na današnji seji seznanil z zahtevami študentov oz. gibanja Mi smo univerza, zaradi katerih tudi okupirajo Filozofsko fakulteto. Ugotovili so, da so "na isti fronti" in da obstaja kritična masa ljudi, ne glede na politične opcije, ki verjamejo, da je treba skrbeti za kvaliteto univerze.

Predsednik sveta vlade za študentska vprašanja Igor Lukšič, ki opravlja tudi tekoče posle visokošolskega ministra, je v izjavi po sestanku dejal, da so ugotovili, da tako vladna stran kot študentje in krovna študentska organizacija delijo skupno skrb za to, kaj se bo v prihodnosti dogajalo s študenti, univerzo in širšo družbo.

"Ugotovili smo, da je to skupna fronta in da nismo študentje in profesorji univerze na tej točki nasprotniki, ampak so nasprotniki predvsem tisti, ki zagovarjajo zmanjševanje vlaganj sredstev v univerze," je povedal.

Na seji so si bili enotni, da procesi niso ugodni, predvsem za kvaliteto študija in da imajo študenti, ki zahtevajo več, premalo prostora.

Ker je Lukšič tudi univerzitetni profesor, je bil, kot pravi, vedno na "teh pozicijah". Na univerzi je vedno tako, da se večina sprijazni s tem, kar univerza nudi, le peščica zahteva višjo kvaliteto. In te je treba po njegovem mnenju posebej podpreti.

David Potočnik iz Mi smo univerza je dejal, da je bila seja, na katero jih je povabilo visokošolsko ministrstvo, konstruktivna vsaj v tem, da so ugotovili, da so na isti fronti.

"Borba se bije za boljše univerzitetno izobraževanje," je poudaril in dodal, da je med njimi in vlado glede konkretnih zahtev odprt nek dialog.

"Mi smo tu zato, da poskušamo ustvariti boljšo univerzo. S to vlado smo na isti strani, zato je bil ta dialog dobrodošel. Interes vsake vlade je dobro univerzitetno izobraževanje," pravi Potočnik.

Na zasedeni Filozofski fakulteti po njegovih besedah stvari potekajo dobro; vzpostavlja se vedno bolj efektivna platforma za kritičen premislek za to, kar se dogaja na univerzi na splošno in širše v državi. Program traja vsak dan od sedmih zjutraj do sedmih zvečer.