Varuhinja Čebašek Travnikova je na okrogli mizi z naslovom Korupcija kot grožnja človekovi pravici do zdravega okolja med drugim izrazila željo, da bi govorjenje politikov o trajnostnem razvoj postalo resničnost. Izpostavila je potrebo po izvajanju zakonodaje, zlasti pa tudi po doslednem nadzoru, ki je danes šibak. Sicer pa tudi zakonodaja oz. sprejemanje predpisov po njenih besedah prevečkrat sledita zasebnim interesom.
S stališčem varuhinje o razhajanju med besedami in postorjenim je soglašala vodja Greenpeaca v Sloveniji Nina Štros. Kot je pojasnila, pa organizacija politikov ne more prisiliti, da svojo besedo držijo, pač pa jim lahko zgolj nastavi ogledalo in računa na odziv javnosti. Opozorila je, da je okolje namreč prevečkrat samo krinka za ozelenitev programov političnih strank.
Okoljska politika kot taka je definirana skoraj v vseh programih političnih strank, a so se je nekatere stranke lotile bolj, druge pa manj resno, je povedala Štrosova. O tej problematiki se je v primerjavi s preteklostjo po njeni oceni sicer pričelo govoriti bolj celovito, vendar pa na izvedbeni ravni prihaja do težav, je pojasnila in omenila različna stališča strank glede gradnje Teš 6 in drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem.
Beseda je tekla tudi o šikaniranju tistih javnih uslužbencev, ki opozarjajo na morebitna koruptivna ravnanja. Namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Rok Praprotnik je izpostavil, da ima zdaj komisija pristojnosti, da prijavitelja zaščiti in in tudi ukrepa zoper tistega, ki uslužbenca šikanira ali ga celo odpusti. O tovrstnih primerih so sicer spregovorili tudi nekateri udeleženci današnje okrogle mize.
Praprotnik pa je omenil tudi nekatere druge pristojnosti komisije. Dobila je namreč zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov javnih uslužbencev v zaključnih poročilih. Prav tako komisija lahko o sumu koruptivnega ravnanja obvesti nadrejenega javnemu uslužbencu , ne nazadnje pa lahko predlaga tudi razrešitev funkcionarja, je na okrogli mizi še poudaril Praprotnik.
