Potrč, ki je na srečanju prejel tudi knjigo Zgodbe izbrisanih prebivalcev, je poudaril, da je zgodba z izbrisanimi ena bolj žalostnih zgodb slovenske osamosvojitve in demokracije. Po njegovem mnenju je ta problem predlogo ostajal neurejen. "Vsakemu je lahko hudo in ga je lahko sram, da Slovenija tega problema ni uspela prej urediti," je poudaril Potrč.
Obema predstavnikoma društva, ki sta ga obiskala, predsedniku društva Niku Jurkasu in članici Silvi Stankovič, je tudi obljubil, da njegov formalni odhod v pokoj ne pomeni, da politično ne bo aktiven. Zato jim še lahko pomaga, je dejal.
Stankovičeva in Jurkas sta namreč opozorila, da številne odločbe še niso izdane, čeprav so nekateri izmed njih prošnje vložili še pred spremembo zakona. Potrč jima je odgovoril, da je to vprašanje ena prvih prioritet slovenske politike po oblikovanju nove vlade. Zavzel se je, da bo o tem obvestil poslansko skupino SD, a dodal, da bo "nekaj vprašanj ostalo nerešenih, saj veste kaj mislim".
Po njegovih besedah obstajajo glede načina reševanja statusa izbrisanih različni pogledi. Tisti, ki plačevanju odškodnin izbrisanim niso naklonjeni bodo "računali vsak evro in govorili, da država nima denarja," je pojasnil Potrč.
