Kot so danes sporočili iz urada vlade za komuniciranje, je vlada po posvetovanju s predstavniki ministrstev za pravosodje in gospodarstvo, Davčne uprave RS, Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) in vrhovnega sodišča ugotovila, da novele - ki je sicer začela veljati 29. novembra - v določenem delu ne bo mogoče izvajati.

Nezmožnost izvajanja zakona v praksi ima lahko težko popravljive škodljive posledice za podjetniško pobudo in posledično razvoj slovenskega gospodarstva, ugotavlja vlada.

Po eni strani naj bi iz zakona izhajala javna korist, ki je v zaščiti interesa upnikov in delavcev za plačilo njihovih terjatev, ki pa po mnenju vlade zaradi izvrševanja novele ne bodo bolje poplačani, kot bi bili, če takšne ureditve ne bi bilo. Po drugi strani pa je sprejeta ureditev tako skrajna, da bi lahko upočasnila ali celo ustavila gospodarski razvoj Slovenije, je prepričana vlada.

Meni, da je navedena javna korist zanemarljivo majhna v primerjavi z resnimi in obsežnimi negativnimi posledicami za večino poštenih podjetnikov, poslovodij in članov organov nadzora ter posledično za slovensko gospodarstvo.

Zato ustavnemu sodišču predlaga, da do dokončne odločitve v celoti zadrži izvajanje novele

Novela, ki jo je DZ na predlog poslancev s prvopodpisanim Radovanom Žerjavom (SLS) po vetu državnega sveta znova sprejel 2. novembra, prepoveduje ustanavljanje, vodenje ali nadziranje družb osebam, ki so člani poslovodstva ali organa nadzora družbe, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, razen če v nepravdnem postopku dokažejo, da so v takšni družbi ravnale s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Ta omejitev bo veljala tudi za osebe, ki so bile na omenjenih funkcijah do dve leti pred začetkom insolvenčnega postopka.

Poleg tega sodišče takšni osebi po uradni dolžnosti odvzame pooblastilo za vodenje poslov oz. jo odpokliče z mesta člana organa nadzora v vseh družbah, kjer opravlja te funkcije. Omejitve in ukrepi sodišča bodo prenehali po 10 letih od končanja insolvenčnega postopka, zaradi katerega so bili uvedeni.

Vlada opozarja, da novela ne določa prepovedi in omejitev le za tiste člane poslovodstva ali organa nadzora, ki jih javnost dojema kot "slabe direktorje" oz. člane uprav in organov nadzora, ki so s svojim poslovanjem morebiti povzročili stečaje gospodarskih družb, ampak da veljajo omejitve tudi za tiste, ki so jih gospodarske okoliščine objektivno prisilile v postopke zaradi insolventnosti.

Ti bodo morali naknadno dokazovati, da "niso krivi", prepoved opravljanja poklica pa bo takrat že določen čas delovala, njim pa nastajala škoda.

Vlada, kot je zapisano v predlogu zahteve za oceno ustavnosti, ki je bila objavljena na spletni strani vlade, meni, da so določbe v nasprotju z ustavo v delu, kjer ta opredeljuje načelo pravne države, zagotavlja enako varstvo pravic, pravico do zasebne lastnine, pravico do svobodne izbire dejavnosti oz. poklica ter ureja svobodno gospodarsko pobudo.

Glede svobodne gospodarske pobude v današnjem sporočilu za javnost opozarja, da se lahko zgodi, da se gospodarstveniki ne bodo odločali za prevzem vodenja podjetij, saj obstaja možnost, da v primeru neuspešnega vodenja ne bodo mogli opravljati funkcije poslovodenja oz. funkcije člana organa nadzora v katerikoli drugi družbi oziroma ustanovitev lastne družbe ali družbeništvo.

Pojavljajo se tudi vprašanja, kako bo v skladu z zakonom potekal nepravdni postopek in vprašanje dokazovanja skrbnega ravnanja ter vprašanje vključevanja izvedencev v takšen postopek, pravi vlada in opozarja tudi na zelo dolgo obdobje omejevanja in prepovedi.

Opozarja tudi, da novele ne bo mogoče izvajati brez noveliranja zakona o sodnem registru, česar pa da ni mogoče izvesti pravočasno. Težave pri izvajanju novele se nanašajo med drugim tudi na preverjanje podatkov glede omejitev, kar bi podaljšalo postopek za registracijo gospodarske družbe, na dodatne obveznosti strank v zvezi s predložitvijo listin, zadržanje izvajanja zakona s strani drugih subjektov in prekinitve postopka na sodišču.