Nacionalni program za mladino kot prvi tovrstni dokument v samostojni Sloveniji sloni na krovnem mladinskem zakonu o javnem interesu v mladinskem sektorju. Po Lukšičevih besedah bo prinesel dolgo pričakovano vzpostavitev t. i. "horizontalne dimenzije mladinske politike" v Sloveniji.
Sprejem nacionalnega programa predstavlja vrh ciklusa prenove in dograditve mladinskega polja ter koncepta mladinske politike v Sloveniji, je za STA poudaril Lukšič.
Kot pravi, so tudi danes ugotovili, da je treba več storiti za mlade in to pri ravnanju vseh resorjev.
Tudi podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije za participacijo Tadej Beočanin je za STA dejal, da se je v razpravi o nacionalnem programu pokazalo ravno to, da ministrstva med seboj ne sodelujejo pri postavljanju strateških ciljev na področju mladine.
"In to je tisto, kjer ta svet lahko prispeva, postavi strateške cilje, ki jim bomo potem sledili mladi in vladne strukture. Gre za to, da mlade lažje in hitreje vključujemo v samostojno življenje in kasneje tudi v družbo kot celoto," je povedal.
Z ustanovitvijo sveta za mladino junija 2009 so mladi, pravi Beočanin, zadovoljni. Hkrati pa so tudi nezadovoljni, ker gre pri svetu še vedno zgolj za posvetovalno telo. Omenil je, da jim je svet vedno nudil podporo pri pobudah in sklepih, ki pa so bili bolj priporočila, zato jim nekatera ministrstva niso sledila.
