Brezplačnik ugotavlja, da je bil prvak Desusa Karl Erjavec v parlamentu eden od najbolj gorečih nasprotnikov pokojninske reforme. Erjavec pa nasprotuje tudi novi reformi, če ne bo, kot zahteva, pred tem poskrbljeno za nova delovna mesta. Kako, ni jasno, tako Žurnal24, reformi nasprotuje ne glede na to, za koliko se bo poslabšal javnofinančni položaj države. Brezplačnik Erjevcu očita tudi to, da mu na okoljskem ministrstvu ni uspelo vzpostaviti reda in da je njegova stranka ob številnih priložnostih grozila, da bo izstopila iz vlade. Brezplačniku se zdi, da je Eerjavec v vladah samo zato, da odločitve preprečuje. Karl Erjavec pa je tudi "umazan" z afero Patria. Sodišče ga je sicer oprostilo nevestnega dela v službi pri nakupu patrij, sporni orožarski posel stoletja pa je bil sklenjen pod njegovim ministrovanjem.

Gregorju Virantu iz Državljanske liste Gregorja Viranta brezplačnik očita, da je poleg 66.175 evrov ministrskega nadomestila za brezposelnost leta 2009 po pogodbah zaslužil še 95.252 evrov. Zaradi odzivov javnosti se je odločil 18.777 evrov vrniti v proračun. Med očitki je tudi to, da se je leta 2005 o naziva izrednega profesorja dokopal po bližnjici. Pomagal mu je ideolog SDS Peter Jambrek, ki ga je kot dekan fakultete za državne in evropske študije predlagal in o predlogu kot predsednik sveta za visoko šolstvo tudi odločal. Žurnal24 tudi omenja, da si je Gregor Virant s plačno reformo kot minister za javno upravo nakopal jezo slabše plačanih javnih uslužbencev in očitke o visokih stroških reforme. Sam pravi, da bi bili sicer stroški za plače še višji.

Kot opozarja brezplačnik, Borutu Pahorju, prvaku SD, ki je nenehno poudarjal pomembnost dialoga, ni uspelo doseči dogovora s socialnimi partnerji; zato je izgubil štiri referendume. Dolžnost premierja je, da rešitve uveljavi, ne pa da zanje le ve. Žurnal24 pa mu očita tudi neenotno koalicijo. Še sam je priznal, da je bila njegova koalicija antikoalicija, ki je različno videla rešitve za krizo; sam jih ni znal poenotiti. Iz koalicije je najprej izstopil Desus, potem Zares. V vladi je obdržal ministra Gregorja Golobiča, čeprav je ta priznal, da je javnosti lagal o lastniškem deležu v podjetju Ultra. Kot njegovo napako pa ocenujejo tudi to, da je za svojega posebnega odposlanca za zunanje zadeve povabil nekdanjega ministra za zunanje zadeve v vladi Janeza Janše Dimitrija Rupla. Med očitki pa je tudi AUKN, ki ga je Pahor po pisanju Žurnala24 ustanovil zaradi velikih pritiskov lobijev od zunaj in znotraj svoje stranke, vendar je pritiske le preusmeril. Bil je nedosleden, tako brezplačnik, saj je AUKN branil, tudi ko je naložbo v NKBM sam ponujal tujim vlagateljem in je AUKN potem nakup ukazala državnim podjetjem, tuji vlagatelji pa so kljub njegovim obljubam ostali praznih rok. Žurnal24 ugotavlja, da v treh letih mandata nismo dobili jasnega odgovora, ali vlada projekt bloka 6 podpira ali ne. Pahoru pa oitajo tudi neodločnost, saj po saj kljub rekordnemu zadolževanju vlada ni zarezala v porabo.

Tudi Zoran Janković iz Pozitivne Slovenije – Liste Zorana Jankovića so pred volitvami odkrili kar nekaj masla na glavi. Med drugim je medijem zamolčal, da je lastnik hiše v Grosupljem, kjer živi njegov sin z družino. Javnosti pa ni nikoli nalil čiste vina okoli podjetja Electa. Ker mu sinova Damijan in Jure kupnine za omenjeno podjetje še nista izplačala, je Zoran Janković še vedno njen ekonomski lastnik. Electo je sinu prodal pred nastopom županovanja za 14 milijonov evrov; doslej naj bi bil dobil šest milijonov evrov kupnine. Žurnal24 opozarja, da je parlamentarna komisija v prejšnjem mandatu preiskovala, ali je s poskusom spremembe namembnosti prijateljem družine Janković nameraval omogočiti ogromen zaslužek. Očitajo pa mu tudi podražitve in zadolževanje. V prvem mandatu Jankovićevega županovanja so javna podjetja podražila odvoz smeti, oskrbo z vodo in ogrevanje, v ponedeljek pa se je za polovico podražila še posamezna vožnja z mestnim prometom. Očitajo mu tudi zadolževaje, saj je bila Mestna občina Ljubljana lani skupaj z javnimi zavodi in podjetji zadolžena za več kot 214 milijonov evrov. Na začetku mandata je bila le za 62 milijonov evrov. Na vesti pa ima tudi projekt Stožice. Projekt še vedno ni dokončan, rok za komercialni del so že večkrat prestavili. Trdil je tudi, da iz javne blagajne ne bo šlo nič, pa je že šlo in bo šlo še 39 milijonov evrov. Zaradi napake pri prijavi na razpis ministrstvo mestno občino rubi za 1,9 milijona evrov. Žurnal24 mu očita, da je prostorsko stisko v vrtcih rešil tako, da dobijo prostor v vrtcu najprej tisti, katerih starši so vsaj eno leto za stalno prijavljeni v Ljubljani.

Janezu Janši brezplačnik med drugim očita, da mu v več kot enem letu zemljiško knjigo ni uspelo vpisati stanovanja, ki ga je kupil s soprogo. Hkrati še ni pojasnil, kako je financiral nakup stanovanja na Komenskega ulici. Očitajo mu, da je SDS podpirala referendum o pokojninski reformi in malem delu ter predlagala referendum o delu na črno in arhivih. Prav zaradi padca pokojninske reforme se naj bi Sloveniji znižala bonitetna ocena.

Janši pa sodijo tudi zaradi afere Patria. Kot mu očita brezplačnik, se je zaradi domnevnega podkupovanja pri nakupu oklepnikov kot obdolženec zagovarja na sodišču. Janša je večkrat poudaril, da gre za politični konstrukt, in slovenska sodišča primerjal z ukrajinskimi.

Očitki pa nanj letijo tudi zaradi kadrovanja. Žurnal24 razkriva, da so v času njegove vlade na čelo državnih podjetij prišli direktorji, ki so jih oškodovali. Andrej Lovšin je Intereuropo z zgrešeno naložbo v Rusiji spravil na kolena, zaradi oškodovanja podjetja Luka Koper toži Roberta Časarja za 33 milijonov evrov, Damijan Koletnik je posojal denar iz Dravskih elektrarn Maribor cerkvenemu Zvonu, Vitoslav Türk pa je bil direktor Elesa, čeprav ga je v tem času Eles tožil, on pa je tožil Eles. Janša pa naj bi imel na vesti tudi prodajo Mercatorja. Kot opozarja brezplačnik, sta Državna sklada razpisa dobrega soseda prodala Bošku Šrotu in Igorju Bavčarju; menda je bil dogovor sklenjen pri Janši, čeprav ta to zanika. V zameno naj bi Janša dobil vpliv na Delu, kar se je tudi odrazilo pri uredniški politiki.