Predsednik se je s predsednikom ICJ Ovado pogovarjal o razvoju mednarodnega prava in njegovi vlogi v mednarodnih odnosih, so sporočili iz urada predsednika republike.

Ovada bo sicer kot predsednik ICJ tisti, ki bo v skladu z arbitražnim sporazumom o slovensko-hrvaški meji izbral tri skupne arbitre s seznama Evropske komisije, če se državi zanje ne bosta uspeli sami dogovoriti.

Potem ko bo Hrvaška 9. decembra podpisala pristopno pogodbo z EU, bodo namreč začeli teči postopkovni roki iz arbitražnega sporazuma, pri čemer bosta morali državi v 15 dneh imenovati tri skupne arbitre s seznama priznanih strokovnjakov za mednarodno pravo, ki ga bo pripravila komisija.

Türk se je dotaknil tudi arbitražnega sporazuma

Ali sta govorila tudi o tem, iz urada predsednika niso sporočili, se pa je predsednik v nagovoru sodišča dotaknil tudi izkušnje Slovenije pri reševanju spora o morski in kopenski meji s Hrvaško, ki se bo v skladu z arbitražnim sporazumom urejal z arbitražo.

V nagovoru je sicer poudaril, da Meddržavno sodišče v Haagu ni samo najvišja svetovna sodna instanca, temveč tudi simbol najvišjih človekovih stremljenj, ki povzema človekovo zgodovinsko hrepenenje po mednarodnem redu, temelječem na razumu in vladavini prava.

Izpostavil je, da so bile mnoge odločitve sodišča mejniki v razvoju organizirane mednarodne skupnosti. Pravni strokovnjaki, diplomati in politični voditelji pa so črpali navdih iz njegovih sodb in svetovalnih mnenj ter iz sporočila pravice in pravičnosti, ki je izraženo v odločbah sodišča in ločenih mnenjih njegovih sodnikov.

Predsednik Türk je posebej poudaril pomen načela suverene enakosti držav, načela svobodne izbire sredstev za mirno reševanje sporov med državami ter načela pravičnosti kot enega od temeljnih načel mednarodnega prava. Spomnil je na reševanje vrste vprašanj mednarodnega prava, ki so se pojavila z razpadom nekdanje Jugoslavije. Pri tem je posebej izpostavil vlogo ICJ, ki je v tem okviru modro usmerjalo in skrbno varovalo načelo suverene enakosti držav naslednic.

Izkušnje zadnjih dveh desetletij dokazujejo, da ima pravičnost pomemben in ustvarjalen potencial, ki se lahko prelije v široko paleto sporazumov. Predsednik je pri tem kot primere navedel razvoj mednarodnega kazenskega prava, mednarodnega prava človekovih pravic in sklepe Varnostnega sveta ZN, ki vsebujejo zamisel o pravičnosti.

Srečal se je tudi z Nizozemci slovenskega rodu

Po mnenju predsednika pa bi morali še marsikaj postoriti na obsežnih področjih mednarodnega prava, kot so pravični trgovinski sporazumi za države v razvoju, novi in pravičnejši sporazumi za varovanje okolja ter reforme velikih mednarodnih institucij, ki bi zagotovile večjo pravičnost pri odločitvah teh institucij v korist vsega človeštva, so še sporočili iz predsednikovega urada.

Türk se je danes srečal tudi s skupino Nizozemcev slovenskega rodu, člani Komiteja za priznanje Republike Slovenije. Odlikoval jih je z redom za zasluge za prispevek pri seznanjanju nizozemske splošne in politične javnosti na poti Slovenije k mednarodnemu priznanju.

Prvi dan predsednikovega obiska je bil sicer gospodarsko obarvan, saj se je v Rotterdamu srečal z nizozemskimi gospodarstveniki in nagovoril udeležence slovensko-nizozemske poslovne konference, ki so se je ob 40 slovenskih gospodarstvenikih udeležili predstavniki 80 nizozemskih podjetij. Predsednika je v Haagu sprejela tudi nizozemska kraljica Beatrix.