Na vprašanje STA, ali je mogoče ustavo spremeniti tako hitro, da bi po njej oblikovali že novo vlado, je Cerar odgovoril, da je to mogoče le v teoriji, medtem ko bi se dejansko to zelo težko zgodilo. "To bi namreč pomenilo, da bi morala že vnaprej obstajati najmanj dvotretjinska podpora takšnim spremembam. Vprašanje tudi je, v kolikšni meri bi bila lahko v tem primeru v spremembe vključena ustavno-pravna stroka," je izpostavil.

Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič je ob robu današnjega pogovora o usodi ustavnih sprememb po volitvah za STA dejal, da osebno tovrstne predloge podpira. "Mislim, da bi se morala vlada po volitvah kolikor je mogoče hitro oblikovati," je poudaril. Ob tem je dodal, da je pri takšnih spremembah potrebno veliko usklajevanja, da bi lahko rešitve bile boljše. Moti pa ga ukinitev tajnosti glasovanja pri glasovanju o vladi, kar med drugim tudi predlaga SDS, ker to po njegovi oceni ni v skladu z ustavo.

V Državljanski listi Gregorja Viranta so po besedah njenega predsednika predlog prejeli in pregledali. "V delu, ki se nanaša na hitrejše postopke za oblikovanje vlade, ga v celoti podpiramo. V delu, ki daje večja pooblastila predsedniku vlade v razmerju do ministrov, ki gredo bolj v smer nekega avtokratskega vodenja vlade, pa ga ne podpiramo," je na novinarski konferenci dejal Virant.

V SLS so za STA potrdili, da so predlog SDS prejeli, da pa se predsednik SLS Radovan Žerjav z njim še ni seznanil. Žerjav je sicer že konec minulega tedna dejal, da samo idejo o skrajšanju roka za imenovanje vlade podpira, ker pa s podrobnostmi, ki jih vsebuje predlog SDS, v tem trenutku ni seznanjen, komentarja še ne more podati, so povedali v stranki.

V Pozitivni Sloveniji so predlog prejeli, vendar ga morajo še preučiti. Ob tem dodajajo, da je treba k spremembam ustave pristopiti skrajno premišljeno in da je vsebinsko isti dogovor vezan na tokratne volitve mogoče doseči tudi drugače, brez ekspresne spremembe ustave, z dogovorom med vsemi političnimi strankami. V te dogovore je potrebno vključiti tudi dogovor o razpisovanju referenduma, so poudarili.

Podpredsednik SD Miran Potrč predlogov SDS ne podpira, saj se zavzema za resen razmislek o vseh ustavnih spremembah, posebej tistih, "ki jih predlaga stranka, ki za takšne enake spremembe pred dvema ali več leti ni bila". Takšne spremembe so namreč strokovnjaki in vlada doslej že predlagali, ker so ugotovili, da je postopek imenovanja vlade pri nas relativno zapleten in dolgotrajen, SDS pa jim je nasprotovala, je ob robu današnjega pogovora o usodi ustavnih sprememb po volitvah za STA dejal Potrč.

Prav tako predlog še proučujejo v SD. V DeSUS za STA niso bili dosegljivi, je pa njihov predsednik Karl Erjavec že prejšnji teden za STA potrdil, da bi bili pripravljeni podpreti spremembe, ki bi šle v smeri hitrejšega imenovanja vlade.

V SNS so, kot je za STA povedal njen predsednik Zmago Jelinčič, predlog ustavnih sprememb prejeli in ga načeloma podpirajo. "Konkretno pa se bomo o njem pogovarjali po volitvah," je dejal. Predlog so prejeli in ga podpirajo tudi v NSi.

V SDS so predsednikom strank SD, DeSUS, SLS, SNS, NSi, Pozitivna Slovenija in Državljanska lista Gregorja Viranta poslali dopis, v katerem podajajo predlog sprememb tistih členov ustave, ki določajo postopek imenovanja vlade. Pozivajo jih, naj predlog proučijo že sedaj, da bo lahko usklajevanje po volitvah lažje in krajše. V SDS predlagajo tudi, da bi ustavo zapisali, da največ eno tretjino ministrov v tekočem mandatu lahko razreši predsednik vlade sam ter namesto razrešenih imenuje nove ministre. V primeru menjave več kot ene tretjine ministrov pa bi moral predsednik vlade hkrati zahtevati tudi glasovanje o zaupnici vlade.