Pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami leta 2008 je sicer prišlo do "velikega poka", poznavalci razmer pa tedanji poraz stranke SDS in odhod v opozicijo bolj kot poku pripisujejo mobilizaciji levice, saj baza SDS–ovih volivcev velja za izjemno zvesto. Rekordno nepriljubljenost pa sodeč po zadnjih javnomnenjskih anketah – v veliki meri zaradi afer okoli bulmastifov, NPU, Ultre, prepirov znotraj vlade ... – doživljata LDS Katarine Kresal in Zares Gregorja Golobiča.

Nazaj v leto 2002 ...

Še neuradnega kandidata za predsednika republike Franceta Arharja je odnesla "afera plača". Arhar je takrat delal kot predsednik uprave Vzajemne, v javnost pa so pricurljale neuradne informacije o njegovih neutemeljeno visokih prejemkih.

Tik po medijskih poročanjih o visoki plači se je sestal nadzorni svet zavarovalnice, po katerem so dotlej neuradne informacije o prejemkih postale uradne, na Dnevniku pa smo v sodelovanju z Ninamedio opravili javnomnenjsko anketo, ki je pokazala bistven upad javnomnenjske podpore Arharju.

Ankete so pred izbruhom afere kazale, da Arharju priljubljenost narašča in bi se v kratkem utegnil približati močnemu protikandidatu Janezu Drnovšku – julija 2002 bi za Arharja v prvem krogu namreč glasovalo 31,1 odstotka, avgusta pa samo še 13,6 odstotka vprašanih. Arhar je tako v približno mesecu dni izgubil več kot 17 odstotnih točk podpore. Kljub padcu podpore se je vseeno odločil za kandidaturo, a na volitvah večjega uspeha ni doživel, takrat sta se v drugi krog uvrstila favorit Janez Drnovšek in njegova protikandidatka Barbara Brezigar, slavil je prvi.

... in v sedanjost

Le nekaj dni po vložitvi kandidature na predčasnih parlamentarnih volitvah je za Gregorja Viranta, nekdanjega ministra v vladi Janeza Janše, postalo znano, da je v času po koncu ministrovanja prejemal nadomestilo za brezposelnost, obenem pa služil še z avtorsko pogodbo.

Pred očitki se je branil z besedami, da ni storil nič protizakonitega, kasneje pa v upanju na dokončno zaprtje tega poglavja s pomočjo računovodskega podjetja opravil izračun in v skladu z njim poravnal vse sicer legalne, a po mnenju mnogih neetične stroške, ki so jih država skupaj z davkoplačevalci imeli z njim v letu 2009. Kljub temu da je do volitev le še nekaj dni, pa nič ne kaže na uresničitev Virantovega upanja o že zaključeni zgodbi.

Po začetni izjemni priljubljenosti – kazalo je, da lahko njegova stranka konkurira celo Janševi SDS, podobno kot Arhar doživlja padec odstotka posameznikov, ki bodo na volitvah obkrožili ime njegove stranke.

Spodaj si lahko ogledate stanje javnega mnenja za Državljansko listo Gregorja Viranta, opravljene pred in po "usodnem" 10. novembru, ko so mediji objavili dohodninske napovedi predsednikov največjih strank. V oklepaju v poševni pisavi je zapisano obdobje, v katerem je bila izvedena anketa posameznega podjetja, vse po vrsti kažejo na upad podpore. Največji je Virantova stranka doživela glede na anketo podjetja Delo Stik, in sicer za 10,2 odstotni točki.

Po raziskavi Episcentra, prvoobjavljena se je sicer začela izvajati že dan po razkritju nadomestila, je v primerjavi z naslednjim obdobjem Virantovi stranki podpora padla za 2,5 odstotne točke. Raziskava Centra za raziskavo javnega mnenja (CRJM) kaže, da Virantovi stranki podpora padla za 8,7 odstotne točke, Ninamedia pa je zabeležila 2-odstotni upad priljubljenosti.

Delo Stik 18,8 odstotka (7.–10. november) 8,6 odstotka (15.–17.november)
Episcenter 13,5 odstotka (11.–15. november) 11 odstotkov (19.–24. november)
CRJM 18 odstotkov (24.–26. oktober) 9,3 odstotka (14.–16. november)
Ninamedia 12,8 odstotka (18.–20. oktober) 10,8 odstotka (18.–22. november)