Ustavno sodišče na torkovi seji še vedno ni odločilo o dopustnosti referenduma o družinskem zakoniku. Državni zbor je že 2. septembra odločil, naj ustavno sodišče presodi, ali bi lahko z neuveljavitvijo družinskega zakonika ali odložitvijo njegove uveljavitve nastale protiustavne posledice. Ustavno sodišče je o tem prvič razpravljalo 6. oktobra. Instrukcijski rok za odločitev sodišča je 30 dni, vendar lahko to obdobje tudi podaljša. V medijih so se pojavile špekulacije, da sodišče verjetno ne bo odločilo do državnozborskih volitev.
Nekdanja predsednica ustavnega sodišča Dragica Wedam Lukić meni, da politične razmere ne vplivajo in tudi ne bi smele vplivati na potek postopka pred ustavnim sodiščem. Da ustavni sodniki zadevo prelagajo in jo večkrat obravnavajo, je pri zahtevnih stvareh običajno in pomeni bodisi da niso uspeli doseči večine bodisi da so še nekatera vprašanja odprta, je Wedam Lukićeva povedala za STA.
Nekdanji predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj pa meni, da bi moralo biti običajno, da se ustavno sodišče drži predpisanih rokov. Je pa po njegovih besedah res, da je včasih kakšna zadeva tako zapletena, da preprosto ni mogoče ujeti 30-dnevnega roka. Tako se je v preteklosti že zgodilo, da je ustavno sodišče o zadevi, o kateri bi moralo odločiti v roku enega meseca, odločalo štiri, pet ali šest mesecev, je Čebulj pojasnil v izjavi za STA.
Obenem ocenjuje, da med ustavnimi sodnicami in sodniki volitve zagotovo niso razlog, da ne bi sprejeli odločitve. Po njegovem mnenju je očitno zelo težko dobiti konsenz, ki bo omogočil sprejetje takšne odločitve, da bo za večino ustavnih sodnic in sodnikov sprejemljiva. Treba je namreč vedeti, pojasnjuje Čebulj, da ne gre samo za izrek ali golo mnenje, ali bi ali ne bi z referendumom nastale neustavne posledice, temveč se mora večina sodnic in sodnikov strinjati tudi s tistim, kar bo navedeno v obrazložitvi odločitve.
Primc ne deluje pretirano zadovoljno
Odlašanje z odločitvijo o referendumu o družinskem zakoniku postavlja ustavno sodišče "v slabo luč", saj bi po zakonu moralo odločiti v enem mesecu, pravi vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc. Po njegovem se čedalje bolj kaže, da bi lahko bile navedbe medijev, da do odločitve verjetno ne prišlo pred volitvami, utemeljene. Ustavno sodišče na torkovi seji še vedno ni odločilo o dopustnosti referenduma o družinskem zakoniku, o tem so prvič razpravljali 6. oktobra. Instrukcijski rok za odločitev sodišča je 30 dni, vendar lahko to obdobje tudi podaljša.
"Več kot 27.000 ljudi se je v samo dveh dneh odločilo, da je družinski referendum potreben, medtem pa se devet sodnic in sodnikov ustavnega sodišča v 82 dneh še ni uspelo odločiti," pa je v sporočilu za javnost oster Primc. Spomnil je, da se od začetka obravnave ustavnih sodnikov o referendumu v medijih pojavljajo namigovanja, da do odločitve sodišča "verjetno ne bo prišlo pred volitvami". Toda to bi po ocenah Primca lahko pomenilo, da ustavno sodišče ne opravlja naloge najvišje pravne inštitucije v državi, "ampak služi določenim političnim in lobističnim interesom".
Ob tem se, dodaja, "utemeljeno sprašujemo, ali sodišče ne bo zastopalo določene interese tudi, ko bo šlo za samo odločitev o dopustnosti referenduma". Zato v Civilni iniciativi upajo, da se mediji z omenjenimi namigovanji motijo. V Civilni iniciativi tudi pričakujejo, da ustavno sodišče družinski referendum dovoli čim prej, saj "za drugačno odločitev nima nikakršne pravne podlage". Na družinskem referendumu se bo odločalo o ureditvi družinskih razmerij v Sloveniji, o temeljnih vrednotah naše družbe, o pomenu materinstva in očetovstva, o temeljni potrebi otroka, da ima skrbna mater in očeta, opozarja Primc.
