Dušan Plut je na današnji novinarski konferenci opozoril, da je sedanja stopnja prehranske oskrbe Slovenije že tako nizka, da predstavlja element ogrožanja nacionalne varnosti. Tako Slovenija v samooskrbi bistveno zaostaja za Islandijo, pa so njune naravne danosti glede pridelave hrane neprimerljive, poudarjajo v stranki.
Medtem ko je bila ob osamosvojitvi samooskrba več kot 90-odstotna, pa sedaj znaša okoli 50 odstotkov, navaja Plut. Po osamosvojitvi je Slovenija zaradi zaraščanja in pozidave izgubila okoli 100.000 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi. Po njegovem mnenju pa se postavlja tudi vprašanje, kje bo Slovenija v prihodnosti sploh lahko kupovala hrano glede na zelo skromno geopolitično težo.
Da bi povečali stopnjo prehranske samooskrbe na 80 odstotkov, v stranki med drugim predlagajo zaščito kmetijskih zemljišč, pospeševanje ukrepov ohranjanja rodovitnih kmetijskih zemljišč, preprečevanje nesmiselnih pozidav, opustitev gradnje hitre ceste Velenje-Šentrupert po planirani trasi. Prav tako predlagajo povezovanje kmetov in zadružništva, ohranjanje poseljenosti podeželja.
Pedolog Borut Vrščaj meni, da bi se več ljudi odločalo za domačo hrano, če bi videli rezultate kakovosti industrijsko pridelane hrane in domače. Rezultate pa bi dobili s sistematičnim nadzorom kakovosti hrane.
Poleg tega je po njegovem mnenju treba prevetriti zakonodajo, da šole in vrtci ne bi bile več dolžne kupovati najcenejše hrano na trgu. Lahko bi pa tudi zahtevali od velikih trgovcev, da morajo v določenem deležu ponujati doma pridelano hrano.
